UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
V ponedeljkovem Poletnem jutru vas pozdravimo s številnimi nasveti in poletnimi temami! Svetovali vam bomo, kaj storiti po piku komarja ali čebele in vam priporočili, kaj naj vsebuje vaša potovalna lekarna. Bernarda Žarn vam bo zaupala nekaj svojih predlogov za poletno branje, posvetili pa se bomo tudi poletnim opravilom na vrtu. Jutra z nami so zmeraj lepša!

V oddaji bodo fantje tekmovali v petju podoknic. Predstavila se bosta Skupina Zven iz Oplotnice ter Gasilec Sašo s Hidranti iz Starš. Spoznali boste Vražje dame, ki bodo sestave ocenjevale – Tjašo Hrovat Steklasa, Moravško Maro in Kajo Grozina. Peli bodo še ansambli Šepet, Trenutek, Nemir ter Prifarski muzikanti.

Vlado Poredoš je seveda širši množici Slovencev dobro poznan predvsem kot pevec skupine Orleki. Znotraj tega pa se skriva zgodba posameznika, ki je svoje korenine pognal najprej v Prekmurju, jih kot študent prenesel na Gorenjsko in v Ljubljano, ljubezen pa mu jih je najbolj utrdila v Zagorju. Vse postaje so v njem puščale določen pečat, ki se odraža tudi v glasbi. Če mu je melodičnost, kot pravi sam, v zibelko položilo Prekmurje, mu je pogled na življenjsko resnico odprlo Zagorje. Če v pesem daš to, v kar verjameš, v kar si prepričan in če je pesem medij, ki to odraža, potem so Orleki zagotovo pravo potrdilo, da uspeh temelji na resnici. Številni uspehi širom po svetu pa so zgolj potrdilo tega.
scenaristka in urednica: Nuša Ekar, režiser: Božo Grlj, snemalec: Artur Rutar, montažer: Rastko Radenkovič

Kaj neki bo počel policaj na Helginem vrtičku? Se bo višji inšpektor vsaj nadihal svežega zraka med vrtičkarji po truda polnem dnevu. Pravnikove težave z ženskami kar kličejo po modri rešitvi. Polkovnik končno sreča nekoga, ki ima informacijo o vesoljcih iz prve roke. Na vrtičkih nenadoma registrirajo paralelne pojave policije, vojske in Tonetove sestre Polone.

Kolikokrat lahko denar zamenja lastnika, če gre za posel med inteligentnimi ljudmi? Polkovnikove predpriprave na kviz so bile intenzivne, zato je njegov poraz kozmičnih razsežnosti. Psihično stanje vojske se rapidno izboljšuje, odkar je za to zadolžena načelnica Pupa. Katerega poštenjaka bodo Vrtičkarji izvolili za svojega župana?

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Sharpova je Maxu povedala, da ne more biti hkrati njegova zdravnica in prijateljica, zato ga je zaupala odlični onkologinji Stautonovi. Ta mu naravnost pove, da ne bo dovolila izmikanj in da je čas, da odstopi kot strokovni direktor. Na urgenco pripeljejo nosečnico v kritičnem stanju. Dr. Sharpova gre na zamrznitev jajčec. Nova direktorica bolnišnice, Karen Brantley, se odloči, da bo izterjala dolgove bolnikov. Toda ti nimajo denarja za zdravljenje, kar dr. Goodwin ve, zato skuša težavo rešiti drugače.

Kakšna je soška pot? Kam se izlivajo jezerske vode? Strokovnjaki iščejo odgovore, pred kratkim so v Doberdobsko jezero na italijanskem goriškem ozemlju vlili fluorescein in njegove sledi našli v različnih vodnih virih, med katerimi je tudi Soča. Naše povabilo v oddajo sta sprejela župan občine Doberdob Fabio Vizintin
in Samo Milanič, podpredsenik jamarskega kluba Temnica.

Letos je minilo že petdeset let odkar se Slovenci iz Videmske pokrajine in gostitelji iz Posočja srečujejo na ponovoletnem srečanju.
Rojaki na avtrijskem Koroškem negujejo slovensko besedo tudi s pesmijo - skoraj 40 let vleče to nit oktet Suha.
Prijetno druženje ob ročnodelskih sposobnosti, prepevanjem slovenskih in hrvaških pesmi, se je preprosto moralo nadaljevati še v ljudskih, pa tudi standardnih plesih - predstavljamo pevski zbor društva Nagelj.

Dvojezično zvezno trgovsko akademijo v Celovcu zapušča 26. generacija absolventk in absolventov. Maturo je uspešno opravilo 39 dijakinj in dijakov, bele zastave ni bilo. V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše je bila slavnostna podelitev zaključnih spričeval.
Na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu lahko dijaki napravijo tudi izpit za mladega sommeliera oz. mlado sommelierko. Letos je to kvalifikacijo opravilo deset učenk.
V Gornji Radgoni vabijo na večdnevni kulturni festival CestArt, pri katerem je kot razstavni prostor vključena tudi Pavlova hiša v Potrni.
Kmečki koledar 2020: Čebelarstva družine Bricman v Strpni vasi si brez najbolj medonosne čebele kranjske sivke ni mogoče predstavljati. »Dobrote izpod Pece« imajo s trajnostnim kakovostnim jamstvom svoje mesto v regiji užitka. Na cvetlični in gozdni paši so čebele od začetka junija do sredine julija. Za Kmečki koledar smo se ustavili v Šmarjeti pri Pliberku, Šmihelu in Strpni vasi.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici.


Gilova velika strast je ples. Ko je odraščal, mu je mati, ki je vstopila v skupnost Jehovovih prič, prepovedala plesati. Zato je zapustil dom, toda dohitela ga je težka preteklost in prisiljen se je bil spopasti z nerazrešenimi travmami.

Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge. Angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podajana novo angažirano foto-video odpravo.

Odvetnik Sumon je pravnik, ki je postal novinar za državljane, na družbenih medijih ima 2,7 milijona sledilcev. S svojimi videi »V živo« opozarja na različne težave v Bangladešu. Oblasti te težave na koncu sicer rešijo, Sumonovo življenje pa je ogroženo.

Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.

Dnevi se daljšajo in Švigec riše prvo spomladansko rožo. Piščka začne zanimati, od kod pridejo rožice. Pino pravi, da ne ve, zato mu svetuje, naj vpraša prijatelje. Ti mu ponudijo nenavadne razlage: Klobučnik je prepričan, da spomladi rože padejo z neba, Diva pravi, da rože vzniknejo tam, kje se ona sprehodi. Tudi Oli in Švigca začne zanimati, od kod pridejo rože, zato vprašajo Gabra. Razloži jim, da rože vzklijejo iz semen. Za to, da roža zraste, so pomembni sonce, dež in čebele. Svetuje jim: Če česa ne vemo, si odgovora ne izmislimo, ampak vprašamo koga, ki ve.

V Zakajzato je velik preplah, saj proti njemu drvi komet. Zmedi, Zoja in Feliks se podajo v vesolje in ga ustavijo, pri tem pa še izvedo marsikaj o drugih planetih.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Je novi koronavirus res tako nevaren, kot nas opozarjajo, in ali je splošna karantena pravi način boja? Kdo zboleva? In zakaj zdravniki ne govorijo o krepitvi imunskega sistema?

Mladi sindikalistki Ani Jakopič grozi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ali gre res za uničevanje borbenega sindikalizma, da bi ohranili stara razmerja in privilegije znotraj sindikatov?

Ali je letos komarjev res mnogo več kot v minulih letih? Kako se zatiranja komarjev lotevajo posamezne občine in zakaj to ni urejeno na ravni države?

Levison in Alberto se med potovanjem po Mehiki in skozi džunglo v Belizeju izogneta pobeglim zapornikom in strupenim drevesom. Pot ju vodi čez otok San Pedro, ki ga je razdejal orkan, in divji El Petén v Gvatemali.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Umetniški dvojec Veš slikar svoj dolg se je upiral konvencijam in mislil, da lahko spremeni svet. Ob retrospektivni razstavi z naslovom Introspektiva umetniškega dvojca veš slikar svoj dolg? in Alena Ožbolta v Moderni galeriji smo pripravili portret umetnika Alena Ožbolta, ki je po »smrti« v svetu umetnosti revolucionarnega umetniškega dvojca Veš slikar svoj dolg gradil svojo lastno umetniško pot. Veš slikar svoj dolg, ki je deloval v anonimnosti in se predstavljal v prvi osebi ednine, je na umetniško sceno vstopil na sredini osemdesetih let s svojimi značilnimi totalnimi ambienti, prostorskimi slikami, s katerimi je šokiral, fasciniral in navdušil občinstvo. Veš slikar svoj dolg je izhajal iz grafitarske kulture, ki je bila takrat prepovedana in pristal v galeriji Škuc kot enemu osrednjih prostorov ustvarjalne svobode v takratni Jugoslaviji. Gibala sta se med alternativno in institucionalno sceno. Zanimalo nas je, kaj je bilo vodilo Veš slikar svoj dolg? Kako so bili videti prvi totalni ambienti in zakaj sta ustvarjala ogromne slike iz peska? In kako je smrt V.S.S.D. vplivala na estetiko Alena Ožbolta. Ožbolt v svojih delih kritično opozarja na probleme sodobnega sveta, med drugim ga zanima, kaj je kiparstvo v dobi interneta in kaj sploh lahko še roka naredi v umetnostnem sistemu, ki je pod nenehnim pritiskom produkcije novega. Pa je še vedno prepričan, da lahko spremeni svet?

Avtorica oddaje: Saša Šavel Burkart
Režiser: Amir Muratović

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.