Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
- Valeta na Gornjem Seniku. Od dvojezične osnovne šole so se poslovili osmošolci.
- Zveza Slovencev na Madžarskem. Krovna organizacija se postopoma vrača k vsestranski kulturni dejavnosti.
- Najmanjša porabska vas. Andovci imajo od lanskega leta novega župana.
Čarovnik Sam Sebastian povabi znanega slovenskega stand-up komika Boštjana Gorenca - Pižamo, da mu premeša Rubikovo kocko, ki jo Sam Sebastian poizkusi sestaviti z zavezanimi očmi. Mu bo uspelo? Neverjetni Sharlatanus Maximus bo v vlogi kralja kart, poleg tega pa ne bo manjkalo čarovnij z naključnimi mimoidočimi na mariborskih ulicah.
http://www.carodej.org
Katja razmišlja, da bi se znova vpisala v šolo in z višjo izobrazbo skušala priti do boljše zaposlitve. Andrej obišče mlade podjetnike, ki so se zbrali na dijaškem start-up, spoznata pa tudi mladega študenta, ki je napisal recenzijo ustave in nekaj knjig o kritiki slovenskega šolskega sistema ter gospodiča, ki se ukvarja s promocijo neformalne izobrazbe, organizira pa tudi delavnice mehkih veščin za študente in mlade.
Dežela mleka in medu je film razkriva odgovore na vprašanja, s katerimi se ukvarja večina zahodnoevropskih držav. Novinarji norveške televizije so raziskovali kriminalne strukture beračev, ki živijo skrivno življenje. Razkrili so veliko mednarodno kriminalno mrežo, v katero so bili vpleteni berači, prostitutke, zvodniki, trgovci.
Dvojezično zvezno trgovsko akademijo v Celovcu zapušča 26. generacija absolventk in absolventov. Maturo je uspešno opravilo 39 dijakinj in dijakov, bele zastave ni bilo. V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše je bila slavnostna podelitev zaključnih spričeval.
Na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu lahko dijaki napravijo tudi izpit za mladega sommeliera oz. mlado sommelierko. Letos je to kvalifikacijo opravilo deset učenk.
V Gornji Radgoni vabijo na večdnevni kulturni festival CestArt, pri katerem je kot razstavni prostor vključena tudi Pavlova hiša v Potrni.
Kmečki koledar 2020: Čebelarstva družine Bricman v Strpni vasi si brez najbolj medonosne čebele kranjske sivke ni mogoče predstavljati. »Dobrote izpod Pece« imajo s trajnostnim kakovostnim jamstvom svoje mesto v regiji užitka. Na cvetlični in gozdni paši so čebele od začetka junija do sredine julija. Za Kmečki koledar smo se ustavili v Šmarjeti pri Pliberku, Šmihelu in Strpni vasi.
http://slovenci.orf.at
Na Graški Gori, na tromeji občin Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec, so pripravili že 44-ti festival, kjer bodo tokrat igrali Extra Kvintet, ansambel Hram, Skupina Džuboks, Vrli muzikanti ter Petovia Kvintet. Voditelja koncerta sta Tjaša Hrobat in Andrej Hofer.
V letu 2018 v Sloveniji deluje 1270 poklicnih gasilcev, v 1341 prostovoljnih društev pa je včlanjenih še 162 575 gasilk in gasilcev. Na lestvici zaupanja se gasilci praviloma uvrščajo na najvišja mesta. Slovenci vemo, da bodo priskočili na pomoč, ko se kaj zgodi, zato smo pripravljeni dati prostovoljne prispevke za nakup novega vozila ali druge opreme. Več kot 150 let organizirane gasilske službe v Sloveniji in številna društva, ki stopajo v drugo stoletje svojega obstoja, pomeni tudi bogato zgodovino, ki jo spremljajo številne težke pa tudi zabavne zgodbe. Ker biti gasilec pomeni način življenja, pravijo naši sogovorniki. Veliko jih je iz PGD Hoče, društva, ki letos praznuje 130 let obstoja.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dr. Mateja Ratej je Mariborčanka, zgodovinarka in sociologinja. Je namestnica urednice Novega slovenskega biografskega leksikona, urednica Biografskih študij, ki jih izdaja Inštitut za kulturno zgodovino Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V Mariboru vodi tudi Znanstveno-raziskovalno postajo SAZU. Je začetnica državljanske pobude »50 minut med Mariborom in Ljubljano«, ki je daleč od le logistične domislice, kako premagati neko razdaljo.
Vabimo vas, da si pogovor z dr. Matejo Ratej ogledate v oddaji Dober večer, v ponedeljek 6. julija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Bogastvo in raznolikost evropskih kultur, medsebojno razumevanje evropskih državljanov, pripadnost isti evropski družini. Utrip življenja začutite z nami v oddaji Po Evropi.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dvojezično zvezno trgovsko akademijo v Celovcu zapušča 26. generacija absolventk in absolventov. Maturo je uspešno opravilo 39 dijakinj in dijakov, bele zastave ni bilo. V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše je bila slavnostna podelitev zaključnih spričeval.
Na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu lahko dijaki napravijo tudi izpit za mladega sommeliera oz. mlado sommelierko. Letos je to kvalifikacijo opravilo deset učenk.
V Gornji Radgoni vabijo na večdnevni kulturni festival CestArt, pri katerem je kot razstavni prostor vključena tudi Pavlova hiša v Potrni.
Kmečki koledar 2020: Čebelarstva družine Bricman v Strpni vasi si brez najbolj medonosne čebele kranjske sivke ni mogoče predstavljati. »Dobrote izpod Pece« imajo s trajnostnim kakovostnim jamstvom svoje mesto v regiji užitka. Na cvetlični in gozdni paši so čebele od začetka junija do sredine julija. Za Kmečki koledar smo se ustavili v Šmarjeti pri Pliberku, Šmihelu in Strpni vasi.
http://slovenci.orf.at
Tokrat bo spomine obujala zdravnica Anica Mikuš Kos, ki se je rodila leta 1935 v Ćupriji v Srbiji. Tam je takrat delal njen oče, profesor francoščine Radivoj Franciscus Mikuš, saj so levo usmerjene slovenske intelektualce v tistih predvojnih časih zaposlovali v južnejših predelih Jugoslavije. Mama je bila hrvaška Judinja Marija Friedländer in kar šestintrideset sorodnikov po mamini strani je bilo med drugo svetovno vojno ubitih v koncentracijskih taboriščih, največ v ustaških, v Stari Gradiški in Jasenovcu. Anica je bila z mamo in očetom v partizanih v Slavoniji, po vojni, ob vrnitvi v Ljubljano, pa se je morala zaradi nadaljevanja šolanja najprej naučiti slovenščine, saj je znala govoriti le hrvaško in francosko, oče se je namreč zmeraj pogovarjal z njo v francoščini. Študirala je medicino in specializirala pediatrijo in otroško psihiatrijo, potem pa delovala v različnih službah, kjer se je ukvarjala z otroki. Dolgo je vodila Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, ob tem pa je že skoraj tri desetletja predsednica Slovenske filantropije. In že desetletja skrbi za razvoj prostovoljstva ter za psihosocialno pomoč otrokom na najtežjih kriznih področjih po vsem svetu. Z veliko vnemo in odgovornostjo se posveča beguncem v različnih predelih sveta, tudi na Kosovu in v Bosni ter v Sloveniji. Leta 2006 je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir.
