UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

V prvem mariborskem Poletnem jutru si bomo najprej razmigali ramena, si naredili slastne sendviče, se posvetili zgodovini Mariborskega otoka, s kolesom noreli po Pohorju, prekopali vrt, obiskali predstavo Lunapark Kuga in samo skupaj z našimi gosti bomo tudi s pomočjo Bilbi, veliki. Za gledalce pa imamo nagrado.

Nedeljska popoldanska oddaja Vikend paket z Bernardo Žarn in Jožetom Robežnikom ter vedno aktualnimi gosti, zabavnimi komentatorji, zanimivimi izzivi in dobro glasbo.
V tokratnem Vikend paketu Bernarda in Jože gostita navdihujoči ženski, katerih naloga se zdi je navdihovanje in podpora Drugemu. Manca in Tina Košir nas bosta pozdravili in nas nasmejali preko moderne tehnologije. Jože je zbiral dobre ideje za preživljanje časa v okoliščinah izolacije in bo kreativnemu, ki so nam poslali zabavne videe in fotografije, s pomočjo žreba podelil nagrado. Od doma nam bo zapel Zlatan Čordić– Zlatko, spomnili se bomo skrite kamere Francija Keka, v studiu pa nas bo z obiskom pozdravil Boštjan Romih. Televizijska oddaja Ambienti, katero vodi Boštjan, se bo v naslednjem tednu predvajala stotič po vrsti in je živ dokaz za to, kako zelo Slovenci cenimo in negujemo svoj dom.

Rak prostate ni več bolezen starejših moških, kot je veljalo pred časom. Obolevajo vedno mlajši moški, prav tako pa narašča tudi število bolnikov. Večina bolnikov s prostato pred postavitvijo diagnoze raka nima nikakršnih težav. Pri rutinskem pregledu PSA vrednosti v krvi pa se pokaže potreba, da prostato še dodatno pregledajo in odvzamejo vzorce za biopsijo. Diagnozo raka je težko sprejeti in se spoprijemati tudi s posledicami, ki so prisotne v prehodnem obdobju po odstranitvi prostate. Svoji zgodbi sta nam zaupala tudi dva bolnika.

Leon zaradi kašlja ne more spati. Sredi noči opazi, kako dva človeka peljeta Rogljevo v hišo in je prepričan, da so sosedo ugrabili. Blaža boli zob, ampak se boji zobozdravnika. Zarja je ljubosumna, ker bo bolni Leon ostal doma s Polono in še ona hoče ostati doma. Zarja in Leon skupaj rešujeta primer sosedine ugrabitve in se osmešita pred Tadejo.

Polona je pregorela zaradi preveč obveznosti. Gre tečt ponoči, ker sploh nima več časa zase. Njen poslovni partner je bankrotiral in ji je propadel velik posel. Zaradi tega je potrta. Omisli si masažo za sprostitev, vendar je Blaž ljubosumen na mladega maserja in ji predlaga, naj raje poskrbi za osebno rast z inštruktorico Manco. Manca pride na obisk s hčerko Kristino, v katero je zaljubljen Leon.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Nish Kumar in Joel Dommett, ki zase pravita, da sta skupaj ravno za enega pravega moškega, se bosta tudi v drugi sezoni dokumentarne serije Prvinska preizkušnja odpravila po svetu in se družila z ljudmi, ki opravljajo zahtevna, naporna in nevarna dela, od borcev suma na Japonskem do argentinskih gavčev, ter spoznavala njihovo kulturo in način življenja.

4. del: Tahiti
Tahiti in sploh vsa Francoska Polinezija veljata za tropski otoški raj in prav tja se tokrat odpravljata Nish in Joel. Na otoku Rurutuju se bosta pomerila v dviganju skal in nošenju težkih drogov s sadjem. Ker pa prebivalci otočja ne slovijo le po svoji izjemni moči, ampak tudi po nežni plati, se ne bosta mogla izogniti tekmovanju v erotičnem plesu. Seveda pa bo tudi tokrat vse pospremljeno z obilico zabavnih pripetljajev, smeha, dobre volje in – bananinega žganja.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo.

Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru.
V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove.

Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.

Petra Kos Gnamuš bo na kratko predstavila novega slovenskega škofa v Celovcu Jožeta Marketza, obiskali smo Slovence v Zagrebu, ko so praznovali 90-letnico Slovenskega doma, delo Slovencev bo na kratko predstavil predsednik Darko Šonc. Mirjam Muženič je obiskala Muzej brusačev na Solbici v Reziji, za konec pa še o organiziranost Slovencev na Madžarskem, spregovorila bo Andrea Kovacs.

Svete birme letos zaradi pandemije koronavirusne bolezni potekajo v manjši obliki, zato pa v več farah. Pred nedavnim so zakrament prejeli fantje in dekleta v Selah.
Trenutno je v Pavlovi hiši v Potrni na ogled čezmejna skupinska razstava, ki ponuja večplastne perspektive na temo Vse je v toku.
Še do 4. oktobra 2020 bo gledališče Iskra v sodelovanju z gledališčem KuKuKK na različnih koroških lokacijah predstavljalo nemško-slovenski gledališki performans Dies irae. Po zasnovi režiserke Nike Sommeregger se umetnice in umetniki različnih umetnostnih smeri ukvarjajo z begom in pregnanstvom ob usodah žensk in ustvarjajo dramaturški lok od antike do današnjega časa.
Štajerski Slovenec Franz Pschait se je ob južnoštajerski vinski cesti z vinotočem in kulinaričnimi specialitetami uveljavil kot kralj bučnih semen.
Poslanstvo čezmejnega povezovanja v koledarju Kmečke izobraževalne skupnosti izpolnjuje Hudobnikova kmetija Tatjane Ladinek na Breznici nad Prevaljami. Na kmetiji diši po zeliščih in naravi, zato tudi vodilo Občutek narave – kmetija Hudobnik.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Frenki
Frenki je upokojenec. Pred dvema letoma so ga odkrili reklamni agenti in od takrat je nastopil v več kot 200 reklamah, nadaljevankah in filmih. Frenki je navdušen član motorističnega kluba, čeprav ne vozi motorja in ne pije piva. Včasih je veliko pil in alkohol je bil tudi razlog za njegovo ločitev. Preteklo je že več kot dvajset let, odkar je Frenki zadnjič pil alkohol.
Veselka
Veselka je na zadnjih paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru osvojila zlato medaljo v streljanju s puško, edini disciplini, v kateri ženske tekmujejo skupaj z moškimi. Veselka je svojo mladost preživela v Kninu na Hrvaškem. Pri sedemnajstih letih se je razšla s fantom ter se nameravala odseliti v Beograd. Na dan odhoda jo je nekdanji fant na železniški postaji sedemkrat ustrelil s pištolo. Hudo ranjena Veselka je komaj preživela ter pristala na invalidskem vozičku. Na paraolimpijske igre v Rio de Janeiro je odpotovala prav na obletnico tragičnega dogodka na Kninski železniški postaji.
Payman
Preden je Payman pristal v Sloveniji, je bil dvakrat begunec. Prvič je zbežal iz rodnega Irana, ker je pripadnik v tej državi preganjane bahajske vere. Dobil je azil v ZDA in si tam na novo uredil življenje. V Los Angelesu se je začel ukvarjati s stand-up komedijo, v svojih nastopih pa je kritiziral družbeno-politične razmere v rodnem Iranu. Nekaj let pozneje je prek spleta spoznal dekle in se odločil, da se vrne v Iran. Takoj po pristanku na letališču so ga aretirali in zaradi obtožb, da je žalil državo, zaprli. Ko so ga izpustili, je po balkanski poti pobegnil v Evropo in pristal v Sloveniji, kjer že drugič na novo začenja življenje kot begunec

Kaj je opolnomočenje? Če upoštevamo angleški izvirnik empowerment, bi bil morda ustreznejši izraz večanje ali krepitev moči oziroma večanje vpliva posameznika ali skupine glede na druge posameznike ali skupine. Koncept opolnomočenja ima mnogo pomenov in opredelitev, uporabljamo ga v različnih disciplinah in različnih konceptih. Ker se definicije med sabo močno razlikujejo in so lahko tudi precej obsežne, se v oddaji osredotočamo na tri konkretne primere: opolnomočenje žensk, opolnomočenje zaposlenih in opolnomočenje bolnikov. Pri razumevanju koncepta opolnomočenja nam bodo pomagali sociologinji dr. Srna Mandić in dr. Živa Humer, psiholog dr. Boštjan Bajec in kulturni antropolog Denis Oprešnik.

Oli drema, ko naenkrat zasliši mijavkanje. To je Olivij, divji maček. Predlaga ji, da bi se skupaj igrala. Najprej želita splezati na visoko drevo, a jima ne uspe. Nato poskušata po deblu prečkati globok jarek. Takrat pa naletita na lisico, ki se prikrade iz grmičevja in začne preganjati mačka. Olivij je v težavah in Oli uspe pomagati novemu prijatelju: spleza na visoko drevo in na lisico vrže čebelji panj. Ko se vrne v park, o svoji dogodivščini pove prijateljem. Gaber jim razloži: Kadar je prijatelj v škripcih, ni težko splezati na visoko drevo.

Ezopova gledališka skupina se priseli v novo okrožje. Da bi navdušili tamkajšnje gozdne živali, Ezop napiše novo igro o mestni in poljski miški, v kateri mestna miška povabi poljsko miško na kosilo. Hrana v mestu je odlična, toda kaj, ko na vsakem koraku prežijo mačke. Podeželjska miška raje je v miru, pa čeprav skromnejšo hrano. Med igralci se vname prepir, kdo bo igral glavno vlogo, saj bi vsi radi veliko pojedli.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

TEDNIKOV IZBOR: Medžugorje. Zakaj vse manj vernikov? Breme samomora. Srečanje s smrtjo. Veselje do življenja.

Dr. Dimitrij Rupel je pred 30 leti po zmagi koalicije Demos na prvih svobodnih volitvah prevzel vodenje komiteja za mednarodno sodelovanje. Njegova ambicija je bila jasna: narediti iz komiteja zunanje ministrstvo Republike Slovenije, iz Republike Slovenije kot dela federalne socialistične Jugoslavije pa samostojno državo. V pogovoru zelo jasno naniza, kdo so bili prijatelji Slovenije v tistih ključnih časih in kdo nas je tiščal v Jugoslavijo oziroma: »Vsi naši kontakti, vsi moji kolegi so mi odsvetovali, da gremo po poti neodvisnosti.«
Rupel je tudi zaradi svoje pisateljske in sociološke žilice izvrsten pripovedovalec o časih nastajanja naše države in prizadevanjih za mednarodno priznanje, kar je bila njegova odgovornost in naloga.
Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom je vodila Rosvita Pesek, posnet pa je bil na Posestvu Brdo, pred Kongresnim centrom, kjer vihrajo številne zastave, tudi zastave držav, ki so nas priznale med prvimi in one, katerih voditelji so zatrjevali, da samostojnosti Slovenije ne bodo nikoli priznali.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.