Začel se je 31. Ljubljanski filmski festival Liffe, eden najbolj pričakovanih filmskih dogodkov pri nas, ki se bo tokrat odvijal na spletu, na njem smo si danes ogledali dokumentarni film Koronacija kitajskega umetnika in disidenta Aja Vejveja. Poslušali bomo spletni koncert Tschimyja - trenutno enega najbolj svežih glasbenih izrazov na domači glasbeni sceni. Predstavili pa vam bomo tudi knjigo Drevesa fotografa Gregorja Radonjiča, v katero je vključil izbor poezije Iva Svetine.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. Četrtkovo jutro bo z vami preživel David Urankar, ki bo najprej s Sašom Šketo poskrbel za zajtrk. Naši športni kolegi bodo v studio pripeljali deskarja na snegu Tima Mastnaka. Ob svetovnem dnevu pljučnice bomo odstirali mite in resnice o tej bolezni in preverili, kako se Ljubljana pripravlja na veseli december. V Domači lekarni bomo z zeliščarko Metko Maček spoznavali žajbelj, poprovo meto in grško seme, v rubriki Te male živali pa lovske pse bavarske barvarje. Ne spreglejte tudi prispevkov, ki jih pripravljajo naši koprski kolegi.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Po neuradnih podatkih je v času epidemije v Sloveniji odkritih za tretjino manj rakavih obolenj kot pred pojavom bolezni covid 19. Kaj to pomeni za prihodnost? Kaj povzroča raka, kako pomembni so preventivni programi odkrivanja in kaj nam o zdravljenju te bolezni in njej sami sporočajo bolniki? O vsem tem se bo v tokratni oddaji Moje mnenje z zdravniki in obolelimi pogovarjala Vida Petrovčič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Združeni narodi napovedujejo, da bi leta 2050 na svetu lahko živelo že 10 milijard ljudi. Zakaj se naša vrsta množi tako naglo, kako to vpliva na naravo in ali je mogoče kako omiliti negativne posledice naraščanja potrošniško usmerjenega svetovnega prebivalstva v dokumentarni oddaji raziskuje naravoslovec Chris Packham. Sprašuje se, ali ne bo morda 10 milijard preprosto preveč za Zemljo, saj jo že trenutnih 7,7 milijarde ljudi močno obremenjuje.

7,7 BILLION AND COUNTING (HORIZON) / Velika Britanija / 2019 / Režija: Charlie Russell

Letošnjo sezono začenja izjemoma tematsko obarvana magazinska oddaja o letošnjih obletnicah, ki so bile za Slovence z obmejnih področji z zgodovinskega vidika prelomne. Uvod v pogovor sestavljata dva prispevka, kratki film Stoj!, ki ga podpisuje Giulio de Paolis, v produkciji goriškega Kinoateljeja in prispevek s severne slovenske meje o tem kako na avstrijskem Koroškem obeležujejo stoletnico koroškega plebiscita. O tem sta spregovorila Marjan Štikar, režiser in avtor projekta Hranca, ter dr. Igor Pucker, vodja oddelka za umetnost in kulturo Dežele Koroška. Sledi pogovor s profesorjem Jernejem Ščekom, vodi Lucija Tavčar. Režija Živa Pahor, uredništvo Jan Leopoli, Živa Pahor in Lucija Tavčar.

Kedves Nézőink, a Vendégem című adásunkban ma Salamon Árpád képzőművészről láthatnak portrét.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Moj gost si boste lahko ogledali portret likovnega umetnika Árpáda Salamona.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Približno 60% poznanih nalezljivih bolezni med ljudmi so zoonoze. To so nalezljive bolezni, ki se z okužene živali prenašajo na človeka. Povzročitelji teh bolezni so virusi, bakterije, glive in zajedavci, ki v človeški organizem najpogosteje vstopijo z zaužitjem hrane, vode, prenesejo se skozi kožo z ugrizom okužene živali ali pikom insektov. Pogostost prenosa patogenih mikroorganizmov z živali na ljudi je vse večji. Še posebej nevarne so tiste, ki se ob prenosu z živali nato pospešeno širijo med ljudmi, kot so MERS, SARS in tudi COVID 19. Po nekaterih ocenah naj bi bile vsaj 3 od 4 novonastalih nalezljivih bolezni med ljudmi zoonoze. Zakaj pride do njih in ali jih bomo imeli vedno več?

Vse pogostejša neurja, poplave, požari, suše, taljenje večnega ledu in dvigovanje morske gladine so vzrok, da številni ljudje po svetu ne morejo več dostojno preživljati sebe in svojih družin, zato se jih vedno več odloča za selitev. Med njimi tudi prvi človek na svetu, ki se je potegoval za uradni status podnebnega begunca. Status begunca dodelijo ljudem, ki so domove zapustili zaradi vojne in drugih oblik nasilja. Strokovnjaki za migracije pa ugotavljajo, da bo v prihodnosti več ljudi, ki se bodo odselili zaradi spremenjenih podnebnih razmer kot zaradi vojne.

Vid pravi, da je najbolj razburljivo takrat, ko ne veš, kaj te čaka. Živa se ne strinja, vsa Vidova presenečenja se ji zdijo dolgočasna. Nato pa ga preseneti sama.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Tarči: Šolanje na daljavo. Učenci, učitelji in starši zrejo v računalnike, če jih imajo in če dostop do medmrežja in sistem delujeta. Trgovine z igračami so odprte, šole zaprte, tudi v krajih brez okužbe. Po mnenju mnogih bo škodo v izobraževalnem sistemu in luknje v znanju tega rodu veliko teže odpravljati kot v gospodarstvu.
V Globusu: Kako se bo Evropa spopadla z novimi terorističnimi grožnjami? Po vrsti napadov islamskih skrajnežev v zadnjih tednih so se evropski voditelji zavzeli za reformo schengenskega območja. V oddaji tudi o vzrokih za radikalizacijo in o francosko-turškem zaostrovanju zaradi karikatur preroka Mohameda.
V Točki preloma o slovensko-kitajskem gospodarskem in znanstvenem sodelovanju. Kakšne bodo posledice izrinjanja kitajskih ponudnikov iz gradnje drugega tira Divača– Koper in omrežja 5G? Kako uspešni so slovenski znanstveniki pri prodaji znanja kitajskemu gospodarstvu?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi med drugim tudi o novih projektih fotografinje Marte Lamovšek, ki živi in dela v Dubaju in razstava Pod pritiskom umetnic Maruše Meglič in Sare Rman v galeriji Škuc.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan se bomo z letošnjim Ježkovim nagrajencem Vladom Kreslinom med drugim pogovarjali o tem, zakaj je glasba nekaj več, o njegovih Pesmih iz karantene, življenju in mislih, ki se sprehajajo po notnem črtovju, tudi o današnjem času, covidu 19 in usodi, ki jo z virusom delijo glasbeniki. Industrijskega oblikovalca in arhitekta Nika Kralja poznamo predvsem po znamenitem stolu Rex, manj znano pa je, da si je zamislil tudi sistem lesenih igrač. Kakšne so bile in kako so se oblikovanja igrač lotili nekateri drugi slovenski oblikovalci? Predstavljamo zgodbo o mladi aktivistki Greti Thunberg v besedi in sliki. Po slovenskem prevodu njene biografije si bomo lahko na letošnjem spletnem festivalu Liffe ogledali še premiero dokumentarnega filma Greta. S pisateljico Brino Svit bomo razmišljali, ali nova realnost pomeni tudi nove definicije ljubezni. Epidemija namreč marsikomu zaznamuje tudi intimne odnose. Možnost za premislek ali navdih je njena nova zbirka kratke proze Nove definicije ljubezni. Obiskali bomo še Umetnostno galerijo Maribor. Najpomembnejša ustanova za likovno umetnost v regiji žal deluje v prostorih, ki ne ustrezajo sodobnim standardom in onemogočajo razvoj likovno-muzejske stroke. Razgrinjamo delovanje galerije v trenutnih razmerah in pomen stalne zbirke.

9. novembra 2020 mineva petdeset let od smrti Charlesa de Gaulla, francoskega generala, politika in državnika, ki se je rodil 22. novembra 1890. Film prikazuje krajše obdobje, ki velja za najpomembnejše v njegovem političnem delovanju. Spoznamo tudi njegovo družino, ki sicer ni pogosto prikazana.

Maja leta 1940 je Charles de Gaulle poveljeval francoskemu tankovskemu bataljonu, ki naj bi zaustavil napredovanje Nemcev, a se je bil prisiljen umakniti. Z nemško ofenzivo na Francijo se je vojaški in politični položaj države še poslabšal. De Gaulle se je pridružil vladi v Parizu in bil 6. maja povišan v generala. Tri dni zatem se je v Londonu srečal s Churchillom. Medtem so njegova žena Yvonne ter otroci Philippe, Elisabeth in Anne ostali na severovzhodu Francije. 14. junija 1940 so nemške enote brez boja zasedle Pariz, nato pa vso Francijo. De Gaulle se je umaknil v London, kjer je bil ves čas dejaven, BBC pa mu je omogočil sloviti spodbudni radijski nagovor rojakom, s katerim je postavil temelje svobodne Francije. De Gaulle daljši čas ni imel stikov z družino, nato pa je izvedel, da so zbežali do Bresta, kjer naj bi se vkrcali na eno od treh ladij, od katerih sta po izplutju dve potonili.
 
režija: Gabriel Le Bomin
scenarij: Gabriel Le Bomin, Valérie Ranson-Enguiale
v glavnih vlogah: Lambert Wilson, Isabelle Carré, Olivier Gourmet, Catherine Mouchet, Pierre Hancisse, Sophie Quinton, Gilles Cohen

Približno 60% poznanih nalezljivih bolezni med ljudmi so zoonoze. To so nalezljive bolezni, ki se z okužene živali prenašajo na človeka. Povzročitelji teh bolezni so virusi, bakterije, glive in zajedavci, ki v človeški organizem najpogosteje vstopijo z zaužitjem hrane, vode, prenesejo se skozi kožo z ugrizom okužene živali ali pikom insektov. Pogostost prenosa patogenih mikroorganizmov z živali na ljudi je vse večji. Še posebej nevarne so tiste, ki se ob prenosu z živali nato pospešeno širijo med ljudmi, kot so MERS, SARS in tudi COVID 19. Po nekaterih ocenah naj bi bile vsaj 3 od 4 novonastalih nalezljivih bolezni med ljudmi zoonoze. Zakaj pride do njih in ali jih bomo imeli vedno več?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.