Nocoj v Kulturi predstavljamo novega direktorja Narodnega muzeja Slovenije Pavla Cara, obiskali smo koncert skupine Big Foot Mama na Izštekanih, pvi dan prvega festivala Forum nove glasbe in prebrali roman Boruta Kraševca - Agni.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. Ali in kdaj bodo šolarji znova sedli v šolske klopi, jutri vprašamo šolsko ministrico. Svetujemo o prazničnih dekoracijah doma, Marija Merljak pa ima veliko namigov, kako v kulinariki in za dobro počutje uporabiti suhe slive. Sreda prinaša tudi modne nasvete in športne vsebine. Bodite z nami!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V oddaji o zaostrovanju kazni za nedovoljeno zbiranje in pozivanje k protestom.
Kako epidemija vpliva na omejevanje človekovih pravic in na katere?
V studiu o triažiranju bolnikov in moralno-etičnih ter pravnih dilemah.
V prispevku o izgubljeni generaciji mladih zaradi epidemije.
Ob koncu pa še intervju z uspešnim avtorjem kriminalk, Tadejem Golobom pred izidom nove knjige, Virus.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kdo so velike osebnosti 20. stoletja? Britanska dokumentarna serija predstavlja dosežke in življenjske poti izjemnih ljudi, ki so v preteklosti premikali meje mogočega in sooblikovali današnji svet. Spoznajmo, torej nekatere izmed najvplivnejših voditeljev, raziskovalcev, znanstvenikov, slavnih oseb iz sveta zabave, aktivistov, športnikov in umetnikov prejšnjega stoletja.

6. del: Športniki
V minulem stoletju je šport postal najbolj priljubljena oblika razvedrila. Prvič v zgodovini je postal dostopen vsem družbenim slojem. Oddaja predstavlja štiri športne ikone: boksarskega prvaka Mohameda Alija, nogometnega zvezdnika Peléja, teniško igralko Billie Jean King in paraolimpijko Tanni Grey-Thompson. Vsem je bilo skupno to, da so s svojim vplivom presegli meje športa in spodbudili velike množice ljudi k razmišljanju in spreminjanju sveta.

V oddaji Osmi dan bomo spremljali letošnji virtualni Slovenski knjižni sejem, na katerem bodo med drugimi temami obravnavali založništvo v času epidemije. Predstavili bomo Schwentnerjevega nagrajenca za izjemne dosežke na področju založništva in knjigotrštva, ki bo znan ob odprtju sejma. Tudi pogovor bo v znamenju knjige, v studio prihaja Renata Salecl, ki bo predstavila svoje novo delo Strast do nevednosti. Kako razumejo novo realnost, v kateri smo se znašli, bomo vprašali filozofe Alenko Zupančič, Mirta Komela in Gregorja Modra. Zaznamovali bomo tudi desetletnico delovanja avtorskega kolektiva Beton Ltd. Njihove uprizoritve se problematik sodobnega sveta lotevajo s humorjem, samorefleksijo in inovativnimi uprizoritvenimi načini.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Kedves Nézőink! Ma a Hidakkal jelentkezünk. Az adás tartalma:

- Soós Mihály vallomása a koronavírus-fertőzésről;
- a ljubljanai Magyar Kulturális Intézet tevékenysége;
- a Dobronaki Ifjak Szervezetének első történelmi kvíze;
- Gazdag(s)ság: online vásárlás.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Mostovi si lahko ogledate naslednje prispevke:

- izpoved Mihálya Soósa o okužbi s koronavirusom;
- dejavnost Madžarskega kulturnega inštituta v Ljubljani;
- prvi zgodovinski kviz Društva mladih Dobrovnik;
- rubrika Gospodarstvo-bogastvo: spletno nakupovanje.

V šesti oddaji za napetost poskrbijo Lukas, Adam in kapetan Tomaž iz OŠ Breg pri Ptuju (rumeni) ter Nika, Žiga in kapetanka Nina iz OŠ Leskovec pri Krškem (vijolični). Za kodranje možganov pri tem poskrbijo frazemi, pacifizem, starodavna ljudstva, humulice in natreski. Kdo ima hitrejše prste in se spozna na junake Disneyevih risank ter države ob Kaspijskem morju, pa v Malih sivih celicah.
Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Preteklost ni negibna, temveč se ves čas spreminja, iz roda v rod popravlja, dopolnjuje in prilagaja potrebam časa.
Vsaka generacija po svoje pretehtava preteklost in jo meri po sodobnih nazorih, da bi s tem po svoje oblikovala prihodnost. V procesu nenehnega tehtanja preteklosti in sedanjosti vlogo ikon skupnosti prevzemajo vedno nove in nove osebnosti; sijaj njihovih imen se nenehno spreminja, v spremenjenih okoliščinah tonejo v pozabo in spet vstajajo ... Tako se je od sredine devetnajstega stoletja dalje spreminjala tudi podoba dr. Janeza Bleiweisa, urednika Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja odigral vodilno vlogo v slovenskem narodnem gibanju.
V oddaji pretehtamo očitke, da je bil konzervativen, predstavimo, kako iskrivo je komuniciral z bralstvom Kmetijskih in rokodelskih novic, kako je bil zaslužen za uveljavljanje nekaterih besed, ki jih uporabljamo danes, kako je gledal na poezijo in kakšen odnos sta imela s Francetom Prešernom. Zakaj so ga imenovali in imeli za »očeta naroda« že za časa življenja, v čem je pomen njegovega narodno buditeljskega prizadevanja in v čem pomen njegovega truda za narodovo omiko? Po poti Bleiweisovega življenja in dela nas vodi etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik.
Scenaristka oddaje : Tatjana Markošek, režiser: Franc Arko.

“Tako idejno bogatega in stilno dovršenega dramskega besedila nismo slišali že od Cankarja dalje,” je po krstni predstavi Antigone ugotavljal profesor Vladimir Kralj. Smoletove Antigone se ne uprizarja prav pogosto, čeprav ob natančnejšem prebiranju preseneča aktualnost Smoletovega besedila, ki ga je leta 2010 uprizoril režiser Jaka Andrej Vojevec. In kaj se zgodi s pieteto, ko pokojnika ni? Razumevanje Smoletove Antigone so ključno zaznamovali dolgo zamolčani zgodovinski dogodki, vezani na drugo svetovno vojno. O tej temi je tekel pogovor s filozofinjo dr. Spomenko Hribar v okolju ljubljanskega Navja.

Nojevka z velikim kljunom je pomočnica igralca namiznega tenisa.

Zim in Zam izgubita nadzor nad oblakoplovom. Odnese ju na ledeni sever in v vročo puščavo. Zoja, Feliks in Zmedi ju skušajo dohiteti in pri tem spoznajo različna življenjska okolja.

Na drogu se pomerita želva in povodni konj.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Drama … Med pripravami na 35. obletnico poroke šestdesetletna Meredith na rutinskem zdravniškem pregledu šokirana ugotovi, da je HIV pozitivna … Edina oseba, ki bi jo lahko okužila, ki bi lahko bila prenašalec virusa, je njen mož Andre. Mislila si je, da ga dovolj dobro pozna, a ko raziskuje, od kod je prišla okužba, Meredith zgrožena ugotovi, da je bil Andre nezvest soprog, da si je čas krajšal s prostitutkami. Meredith možu predoči zdravniške ugotovitve in ga požene od doma. Pridruži se terapevtskemu krožku HIV pozitivnih pacientov, se skuša privaditi na novo nastali položaj in razmišlja, kako šokantno novico sporočiti svojim otrokom. Toda Meredith ne more ostati dolgo sama. Potem ko se z možem resno spreta in si v obraz vržeta dolgo zatajevane očitke in skrivnosti, Meredith nekako dovoli Andreu, da se vrne domov. Medtem Andre tudi sam opravi teste in potrdi se, kar je že jasno - da je HIV pozitiven. Skupaj z Meredith se odločita, da se bosta soočila z novo stvarnostjo in poskušala živeti kar se da normalno. Toda obletnica poroke je vse bližje in priprave nanjo bi morale biti v polnem teku, vendar se zdi, da temu ni tako … Prej se zdi, da je med zakoncema vzniknilo nezaupanje in ne ve se, kaj jima bo prinesla prihodnost. Vsekakor nič dobrega, če ne bo Meredith Andreu brezpogojno odpustila. Toda, koliko lahko ljubezen sploh prenese, kadar je soočena s takšno preizkušnjo …


VAKUUM / SWISS, GER / 2017
Režija: Christine Repond / Scenarij: Christine Repond, Silvia Wolkan / Igrajo: Barbara Auer, Laura de Weck, Saladin Dellers, Marina Guerrini, Robert Hunger-Bühler, Matthias Koch, Anna-Katharina Müller, Gian Rupf, Jonas Rüegg, Oriana Schrage, Annette Wunsch ...

Film nas vpelje v običajen delovnik taksista, lastnika nekoč uspešnega podjetja, ki pa je nesrečno propadlo. Kot taksist zdaj vsakodnevno srečuje najrazličnejše ljudi, ob najrazličnejših urah dneva. Nekega poznega večera sprejme še zadnji klic, taksi je poklicala meščanska gospa v zrelih letih. S sabo ima nekaj prtljage, ne bo se več vrnila domov. Preden jo taksi pripelje do neke druge hiše v njenem mestu, do njene končne postaje, želi še obiskati lokacije, na katere jo vežejo še posebno lepi spomini.
Meščansko gospo odigra Lenča Ferenčak, taksista Borut Veselko, film je režiral Peter Bratuša.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocojšnja Kultura med drugim ponuja vpogled v mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti Kiblix, ki letos v središče postavlja vprašanje: kateri in kakšni so virtualni svetov danes? Predstavili vam bomo novi fotografsko -pesniški zine Rdeča grud, srečali pa smo se tudi z novo direktorico Slovenskega etnografskega muzeja Natalijo Polanec.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Veljavna ureditev klasifikacije stavb v Sloveniji posebej ne opredeljuje delovnih prostorov umetnikov, a Ministrstvo za okolje in prostor naj bi imelo v načrtu spremembo klasifikacije stavb v smeri njihove posebne obravnave. Kaj bi to pomenilo za ustvarjalce? Predstavili bomo problem najetih in lastniških prostorov ustvarjalcev na področju kulture in izpostavili problem neobstoja trga umetnin pri nas.
Gostje: filmska režiserka, videastka in performerka Ema Kugler, vizualni umetnik Žiga Kariž, slikar in predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak ter Janoš Kern, predsednik Kulturniške zbornice Slovenije.
Voditeljica: Nina Jerman

Preteklost ni negibna, temveč se ves čas spreminja, iz roda v rod popravlja, dopolnjuje in prilagaja potrebam časa.
Vsaka generacija po svoje pretehtava preteklost in jo meri po sodobnih nazorih, da bi s tem po svoje oblikovala prihodnost. V procesu nenehnega tehtanja preteklosti in sedanjosti vlogo ikon skupnosti prevzemajo vedno nove in nove osebnosti; sijaj njihovih imen se nenehno spreminja, v spremenjenih okoliščinah tonejo v pozabo in spet vstajajo ... Tako se je od sredine devetnajstega stoletja dalje spreminjala tudi podoba dr. Janeza Bleiweisa, urednika Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja odigral vodilno vlogo v slovenskem narodnem gibanju.
V oddaji pretehtamo očitke, da je bil konzervativen, predstavimo, kako iskrivo je komuniciral z bralstvom Kmetijskih in rokodelskih novic, kako je bil zaslužen za uveljavljanje nekaterih besed, ki jih uporabljamo danes, kako je gledal na poezijo in kakšen odnos sta imela s Francetom Prešernom. Zakaj so ga imenovali in imeli za »očeta naroda« že za časa življenja, v čem je pomen njegovega narodno buditeljskega prizadevanja in v čem pomen njegovega truda za narodovo omiko? Po poti Bleiweisovega življenja in dela nas vodi etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik.
Scenaristka oddaje : Tatjana Markošek, režiser: Franc Arko.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.