UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in preverimo, kaj vse še prinašajo novo sprejeti in podaljšani ukrepi. Svetovali vam bomo, na kaj vse morate biti pozorni pri spletnem nakupovanju, kakšne so vaše pravice pri menjavi kupljenega? Drugo uro oddaje tudi v tej sezoni posvečamo zdravju, tokrat bo ponovno z nami dr. Štrukelj, ki bo svetoval, kako poskrbeti za dobro prebavo, ki se začne v želodcu. Seveda bo na voljo tudi za vaša vprašanja. Nekaj predlogov za branje vam bomo podali v našem bralnem kotičku, kjer gostimo Rebeko Dremelj. V Žajfnici pa se bomo spraševali, ali rajši krasite naravno ali umetno drevo? Koliko vam sploh pomeni okraševanje, vas pomirja ali spravlja v stisko? Zanimalo nas bo tudi vaše mnenje. Jutra z nami so zmeraj lepša!

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. V javnosti je najbolj znana po dolgoletnem boju proti prisotnosti rakotvornega azbesta in boju za azbestne bolnike. Poleg tega se ukvarja s poklicnimi boleznimi, mobingom na delovnem mestu, umrljivostjo; seznam njenih poklicnih aktivnosti je še daljši. V zadnjem času se ukvarja s težavami zaradi epidemije koronavirusne bolezni v delovnih organizacijah.
Kot mlada zdravnica je začela kariero v ambulanti v Postojni, se v naslednjih letih odločila za specializacijo iz medicine dela, doktorirala je v ZDA, danes pa je doma in v svetu priznana strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi, bolje rečeno: na bolezni in smrti ljudi.
O svoji poklicni poti, na kateri ni manjkalo polen pod noge, govori odkrito in neposredno; takšno jo javnost tudi pozna. Naj gre za poklicne bolezni ali virus covida 19, vedno je pomembno, da se ob ustrezni delovni zaščiti delavcev ustrezno spremenijo tudi delovne razmere, pravi. In tam, kjer imajo ozaveščeni delodajalci ustrezno znanje, je vse to mogoče, kjer takih delodajalcev ni, pa delavci trpijo tudi med koronakrizo.
Sicer pa bomo prof. dr. Metodo Dodič Fikfak malo pobliže spoznali tudi osebno, saj ji je pri delu v nepogrešljivo oporo njena družina.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Levison Wood začne potovanje po Kavkazu v južni Rusiji, kjer občuduje osupljivo pokrajino in nenavadne pokrajine. Povabijo ga na obred sufijev. Pot ga vodi po Čečeniji, avtonomni ruski republiki, v kateri zdaj ohranjajo red in mir s strahovlado, in naprej v Dagestan, kjer sklene prvi del potovanja.

Nova Gorica in Gorica sta edinstveni mesti z enim srcem. Po 16. letih je bilo to srce v času epidemije spet razpolovljeno. Trg Evrope-Transalpina je zopet razdelila ograja, ki je obenem ločila prijatelje, sorodnike in znance. Ljudje so ostali ločeni, vsak na svojem koncu. A to ni zaustavilo Goričanov s slovenske in italijanske strani, da bi ločitev lažje prenesli, so na mejno ograjo postavljali različne predmete in sporočila, čez mrežo so nazdravljali, se igrali, se srečevali, delili občutke in tesnobe. Ta razposajeni vrvež je navdihnil umetniški par, da sta na to temo pripravila dokumentarec Go-Vid, Quando riappare il confine - Ko vidiš spet mejo, ki je bil vključen v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma v Ljubljani. V oddaji sta se nam pridružila avtorja dokumentarca doktorica Sara Terpin in režiser Carlo Ghio.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Tudi za drugo adventno nedeljo smo vam pripravili pisan božični krožnik. Tokrat nam bo seminarska kmetica Daniela Pečnik predstavila testo za brizganje in medenjake.
Miklavž vsako leto razveseljuje otroke. Letos se mora tudi ta decembrski dobri mož držati ukrepov proti širjenju koronavirusa. Ne sme v hišo in ohranjati mora varno razdaljo.
V Kortah, visoko nad Železno Kaplo, leži Smrtnikova domačija. Od tod izvirajo pevci kvinteta Smrtnik, tam sta z velikimi črkami zapisani besedi jezik in kultura, tam živita in kmetujeta Franc Jožef in Regina z družino. Predstavili vam bomo življenje in delo družine, ki se tudi letos pripravlja na prodajo božičnih dreves.
S 14. mestom v finskem Kontiolahtiju je biatlonka Dunja Zdouc dosegla doslej najboljšo uvrstitev v svetovnem pokalu.
http://slovenci.orf.at

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V tokratni oddaji bo gost izr. prof. dr. Matjaž Jereb, vodja Oddelka za intenzivno terapijo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Govorili bomo o zapletih pri bolezni covid-19, o posledicah, ki se lahko pojavijo po preboleli bolezni in razlikah med covidom-19 ter gripo. Vabljeni k ogledu.

Že mladi Vidmar je v času med obema vojnama veljal za ključno kritiško figuro, celo tako močno, da ni Oton Župančič po Vidmarjevi kritiki Veronike Deseniške nikdar več napisal dramskega dela. O vlogi kritika smo se pogovarjali s publicistom Markom Crnkovičem, v monumentalnem okolju Plečnikove cerkve v Šiški, ki je bila zgrajena v času Vidmarjeve knjige, pa smo sledili pogovoru s Petrom Kovačičem Peršinom, ki nam je pojasnil, kakšna polemika se je spletala okoli slovenstva v tridesetih letih, v času Kraljevine Jugoslavije. Vidmar je bil v nasprotju z zagovorniki jugoslovanskega "talilnega lonca" prepričan, da predstavljata temelj slovenstva prav njegova jezik in kultura.

Nejko bi rad šel na pohod. Prijatelji mu dajo veliko nasvetov in izletniške opreme, ki naj jo vzame s sabo. Nejko mora zdaj nositi težak nahrbtnik. Šibi se pod njegovo težo in se komaj prebije mimo znaka za Podlesje. Odloči se, da se bo kar tam utaboril.

Simon in sošolci bodo prvič obiskali bazen. Simon niti v sanjah noče tja. Zjutraj se v razredu poskuša skriti, a zaman. V slačilnici odkrije, da se tudi sošolka Lija boji plavanja v bazenu. Rad bi se izkazal in prepriča jo, da bo vse v redu. Držita se za roke in skočila v bazen. Nepopisno veselje! Simon zdaj niti v sanjah noče več iz vode.

Ko se kmet poškoduje, mora Bitzer sam opraviti celo goro dela. Nato se pojavi pomočnik, ki pa ga bolj zanima mobilnik kakor pa delo. Jon in ovce poskrbijo, da pride do počitka tudi njihov prijatelj Bitzer.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ali je v času epidemije vzcvetelo ovaduštvo? Policija je v nekaj mesecih prejela nekaj tisoč prijav občanov, največ zaradi druženja in prehajanja v druge občine. Je zaradi javnega zdravja ovajanje kršiteljev zaželeno ali smo postali družba nadzora in strahu?

Epidemija je na površje naplavila tudi nerešen problem pravice do odločanja o zdravljenju in končanju življenja predvsem starejših bolnikov. Ali imajo bolniki in njihovi svojci kakršnokoli besedo pri tem, jim je omogočeno dostojno umiranje?

V najstniških letih sta se zaljubila, a njuna ljubezen je bila prepovedana. Usoda ju je spet združila po šestdesetih letih, nedavno sta se celo poročila. Kako pomembni sta ljubezen in spolnost v jeseni življenja, še posebej v izrednih razmerah?

V tokratni oddaji analiziramo, kako se bodo po volilnem kongresu v DeSusu premešale politične karte.

Zakaj je ravno kriza priložnost za oblikovanje nove družbene pogodbe produkcijskih odnosov?

V prispevku o novi definiciji javnega in zasebnega, ki jo prinaša karantena.  

Ob koncu pa še o knjigi leta Slovenskega knjižnega sejma. Kakšen je Plan B?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi tudi o knjigi Nekaj vam želim povedati avtorice Vlaste Nussdorfer, razstava umetnice Vesne Bukovec v galeriji Gong in o nagrajencih evropskega prvenstva v slam poeziji na spletu.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Sintagma »Made in« je postala sinonim in vzrok za zamiranje ne samo industrije, ampak tudi lokalnih, tradicionalnih obrti. Oznako »Made in China« povezujemo tudi s poceni, netransparentno, nehumano in neekološko proizvodnjo na Daljnem vzhodu. Tako tradicionalne oziroma ruralne kot urbane obrti so pomembna kulturna dediščina, ki pa ugaša. Skorajda neopazno med drugimi izginjajo posodarji, izdelovalci svetil, glavnikarji, izdelovalci in popravljalci dežnikov, kovači, urarji, lončarji, čevljarji. Zakaj je tako in kako brez nostalgije v času globalizacije ohranjati tradicionalne obrti, ki izginjajo? Kako jih cepiti s sodobno izkušnjo, da bi tradicionalni izdelki preživeli in našli pot do sodobnega uporabnika? Zakaj je pomembno, da obrti, kot pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ne zamrejo? To so tudi izhodišča mednarodnega projekta, katerega del je tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki se loteva izginjanja obrti na način, da je vzpodbudil sodelovanje med rokodelstvom in oblikovanjem, pri tem so se oblikovalci lotili tega projekta na način, da so interpretirali rokodelske tehnike in veščine skozi svoje projekte, ki so se jih lotili na antropološki in konceptualni način in s tem skušali najti odgovore.

Avtorica : Saša Šavel Burkart
Režiser: Amir Muratović

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.