Serija Rože je projekt umetnice Tanje Lažetić, ki preigrava vprašanja trajnosti, umrljivosti in družbenih pričakovanj, zdaj so fotografije zbrane v knjigi 100 Rož. Na spletu poteka tridnevna konferenca Kozmični anarhizem, ki so jo pripravili v okviru lanskega praznovanja 100-letnice tako imenovane novomeške pomladi. Javna agencija za knjigo letos razpolaga s kar 1.320.000 evri proračunskih sredstev več kot lani, zato bodo honorarji za domače avtorje višji. Več pa tudi o filmski oživitvi Da Vincijeve Zadnje večerje.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V četrtkovi oddaji Dobro jutro bo Alenka Zakojč - Limony najprej poskrbela za zdrav zajtrk. Ob svetovnem dnevu Romov bomo v studiu gostili našega kolega Sandija Horvata, ki na televiziji in radiu pripravlja romski oddaji. V rubriki Miti in resnice bomo s strokovnjakinjo govorili o sladilih v brezalkoholnih pijačah. Po osmi uri bomo svetovali o celostni obravnavi človeka za optimalno zdravje in v rubriki Te male živali gostili paličnjake. Zanimive prispevke pripravljajo tudi naši koprski in mariborski kolegi. Ljubica Mlinar pa nam bo postregla z vrtnimi nasveti in podrobnostmi, kako teče naša akcija Moj vrt je lahko balkon.

Lokal prevzame nova šefinja Helga, severnjaška lepotica, ki navduši ves moški vrtičkarski svet - nekatere z lastno pojavo, druge z ureditvijo njihove stare gostilne. Tonetone, ki ne jeclja več in nima več družabnika Toneta, se bo konca sveta udeležil s podmornico. Tudi Štefan je nov človek. Borec proti alkoholu in poet.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

13. aprila bo Univerza v Ljubljani dobila novega rektorja. Za ta položaj se potegujejo štirje kandidati Igor Lukšič, Gregor Majdič, sedanji rektor Igor Papič in Anton Ramšak. V naslednji oddaji Moje mnenje predstavljamo njihove programe in odgovore na ključna vprašanja in mnenja študentov in zaposlenih na Univerzi. Oddajo vodi Vida Petrovčič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

18. del: Opozorilo
Po Cicelyju se ponoči sprehajajo medvedi, ki iščejo hrano. Maggie z avtomobilom obtiči v blatu. Iz težav jo reši Arthur, ki pride iz gozda in v Maggie spet prebudi čustva. Shelly na koži opazi nenavadne izpuščaje, ki postajajo vse bolj opazni in boleči. Upa, da ji bo lahko pomagal Joel, vendar tudi on ne odkrije, kaj je narobe. Pomaga ji zdravilec, ki se pride k Joelu učit medicinske stroke. Ugotovi, da se Shelly verjetno levi, ker je pomlad. Dolgoletne izkušnje so ga naučile, da se je treba z ljudmi pogovoriti in jih spoznati, da ugotoviš, kaj je narobe.


NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Velikonočno tridnevje. Misli nekdanjega števanovskega župnika o največjem in najstarejšem krščanskem prazniku.- Križev pot. Ob postu so po postajah Kristusovega trpljenja hodile tudi Sakalovčanke.- Etična hisa. V Sakalovcih se obnavlja stara domačija, ki bo postala nova turistična točka Slovenskega Porabja.-Velikonočna jajca. V Prekmurju in Porabju jih okrašujejo na tradicionalen način.

A Súlypont című adásunkban két muravidéki kétnyelvű általános iskola igazgatójával beszélgetünk az elmúlt egy év kihívásairól az oktatásban.

V oddaji Težišče se bomo z dvema ravnateljicama prekmurskih dvojezičnih osnovnih šol pogovarjali o izzivih v izobraževanju v preteklem letu.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pes je prva udomačena žival. Analize DNK-ja pri psih kažejo, da je človek njihove prednike začel udomačevati pred približno 15.000 leti, kar je več tisočletij pred drugimi živalmi. Na svetu naj bi živelo med 700 milijoni in milijardo psov, obstaja več kot 450 pasem. Ali so se vse pasme psov razvile iz enega skupnega prednika?
Udomačitve živali potekajo tudi v moderni dobi. Obstajajo tri poti udomačevanja živali. Pri kravi, kozi, ovci, kokoši, konju, prašiču, psu in mački nam je uspelo; nosoroga, tigra in zebre pa ne moremo udomačiti. Zakaj ne? Znanstveniki že desetletja poskušajo udomačiti srebrno lisico. Kako so udomačitve živali vplivale na družbo in na same živalske vrste ter kam nas to vodi?

Četudi danes živimo v razmeroma varnem okolju, se zdi, da nas ogrožajo številne stvari. V družbi, zaznamovani s kulturo strahu, strah navadno ni povezan z resnično nevarnostjo, temveč postaja vseprisotno čustvo, ko je lahko skorajda karkoli izvor strahu. Kako v takšni kulturi ločiti pravo nevarnost od namišljene in zakaj bi nas moralo biti najbolj strah prav strahu samega, kot je v enem od svojih govorov zapisal Franklin Roosevelt?

Muk in Lucijan kolesarita okoli sveta. Spoznavata nove kraje in ljudi. Sta najboljša prijatelja in se veliko pogovarjata. Muk je radoživ in drzen, Lucijan pa previden in skrben. V njunih pogovorih je veliko modrosti in vedno tudi humorja.

Vid se boji, da stvari izginejo, ko zapre oči. Vedno bolj prepričan je o tem, potem pa ga Živa prepriča, da to sploh ni važno. Kadar ima ob sebi prijatelje, ima čisto vse.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Globusu o posledicah omejitvenih ukrepov na področjih kulture in športa. Se bodo zaradi dolgotrajne prepovedi vadbe mladi oddaljili od športa? Kako v tujini med pandemijo potekajo treningi in tekmovanja? Pa tudi o prihodnosti glasbenih festivalov in odrskih umetnosti. Kako močno je pandemija prizadela Broadway?

V Točki preloma: Zakaj je moral Revoz ustaviti proizvodnjo? Kaj je povzročilo pomanjkanje čipov in drugih elektronskih komponent na svetovnem trgu? Kako lahko znanost prispeva k okrevanju? In kakšne posnetke iz vesolja pošilja slovenski satelit?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V nocojšnji Kulturi vam bomo med drugim predstavili novo knjigo Jele Krečič Zmote neprevaranih – od modernizma do Hollywooda, pa ljubljanski jazz-pop kolektiv Wckd Nation, ki bo nocoj nastopil v Kinu Šiška in album Nocturnes irskega glasbenika in skladatelja Julesa Maxwella.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan brskamo po arhivu in izpostavljamo nekatere še vedno aktualne teme letošnje sezone. Med drugim se spominjamo prvega popolnega zaprtja države. Katere navade smo prevzeli takrat in kakšna je bila za nas prva izkušnja popolnega zaprtja? Svojo izkušnjo je v knjigi Antropologija med štirimi stenami - spoznavanje družbe in sebe med pandemijo, opisal antropolog dr. Dan Podjed. Predloga novega gradbenega zakona in zakona o javnih naročilih sta med arhitekti dvignila veliko prahu. Odslej naj bi namreč gradbena dovoljenja pridobivali tudi inženirji najrazličnejših strok, arhitekturni natečaji pa za javne naročnike naj ne bi bili več obvezni. Kaj to pomeni za naš skupni prostor? Kakšna je usoda nove tovarne Rog? Izpraznitev in začetek rušenja nekdanje tovarne Rog pomenita konec za številne kulturne, športne in socialne dejavnosti, ki so se v okviru Avtonomne Tovarne Rog odvijale v teh prostorih, od koncertov do izobraževanja ranljivih družbenih skupin. V Rogu so skoraj 15 let delovali pripadniki avtonomne skupnosti, junija pa naj bi se začela prenova glavne stavbe. Leta 2023 naj bi novi Center Rog sprejel prve obiskovalce. MOL namerava v prenovljeni stavbi vzpostaviti ustvarjalno središče, obljubljajo pa, da bodo v Centru Rog lahko dobili prostor tudi nekateri nekdanji uporabniki, če bodo izbrani na razpisu. Obiskali smo izkopavališče naselja iz železne dobe na Igu, ki so zajela do sedaj največje območje železnodobnega gradišča pri nas in prinašajo pomembno dopolnitev znanja o tem obdobju. Po drugi svetovni vojni je življenje v Radovljici zaznamovala znamenita tovarna Almira, ki je skupaj z nekaj drugimi slovenskimi podjetji, denimo Muro, Labodom, Rašico in Lisco, zaznamovala po drugi svetovni vojni zelo močno oblačilno industrijo. Ta podjetja so bila pojem kakovosti in sodobnih krojev, a mnogo jih je po slovenski osamosvojitvi zaradi izgube trga žalostno propadlo. Prav radovljiška tovarna pletenin pa je bila rekorderka po številu mednarodnih nagrad za svoje kolekcije. V Radovljici so se lani Almire spomnili tudi z razstavo v radovljiškem mestnem muzeju. Izpostavljamo pa še dve knjižni uspešnici. V knjigi Devica, kraljica, vdova, prasica, Erica Johnson Debeljak obravnava temo vdovstva, v romanu Kirka Madeline Miller pa lahko uzremo grške mitološke zgodbe skozi ženski pogled.

Miniserija je posneta po resničnih dogodkih in prikazuje življenje in delo kontroverznega Emanuela Moravca, ki je postal eden najbolj osovraženih ljudi iz polpretekle češke zgodovine. Moravec se je kot domoljub boril v legijah, bil je vojaški oficir in publicist in imel visoke ambicije. Po podpisu münchenskega sporazuma (dogovor med vojaškimi silami Evrope, podpisan konec septembra 1938, s katerim si je nacistična Nemčija prisvojila ozemlje Sudetov) je postal simpatizer nacizma. Med drugo svetovno vojno je bil minister protektorata, v zgodovino in spomin ljudi pa je zapisan kot kolaborant in izdajalec. 5. maja 1945 je naredil samomor.

Prvi del prikazuje Emanuela Moravca ob koncu prvega obdobja Češkoslovaške republike, ko zagovarja ideale predsednika T. G. Masaryka. Kot eden ožjih sodelavcev predsednika Beneša se zavzema za oboroženi odpor proti nacistični Nemčiji, vendar ga münchenski sporazum tako razočara, da začne odkrito kritizirati Beneševo vlado. Zaradi radikalnih stališč Moravec izgubi dotedanjo podporo in položaj. Njegov neuspeh se odrazi tako na osebni kot družbeni in poklicni ravni – takrat pa dobi ponudbo za sodelovanje z nemškimi okupatorji.

ANATOMIE ZRADY / Betrayer
scenarij: Lucie Konášová, Josef Konáš
režija: Biser A. Arichtev
v glavnih vlogah: Marián Labuda ml., André Hennicke, Viktor Preiss, Dana Droppová, Jiří Vyorálek, Vladimír Polívka, Ondřej Vetchý, Vítězslav Jandák, Ondřej Malý, Pavel Kříž, Milan Kňažko, Detlef Bothe, Oskar Hes, Filip Březina, Rebeka Poláková, Karel Hábl, Jan Novotný, Pavel Soukup, Antonín Procházka

Pes je prva udomačena žival. Analize DNK-ja pri psih kažejo, da je človek njihove prednike začel udomačevati pred približno 15.000 leti, kar je več tisočletij pred drugimi živalmi. Na svetu naj bi živelo med 700 milijoni in milijardo psov, obstaja več kot 450 pasem. Ali so se vse pasme psov razvile iz enega skupnega prednika?
Udomačitve živali potekajo tudi v moderni dobi. Obstajajo tri poti udomačevanja živali. Pri kravi, kozi, ovci, kokoši, konju, prašiču, psu in mački nam je uspelo; nosoroga, tigra in zebre pa ne moremo udomačiti. Zakaj ne? Znanstveniki že desetletja poskušajo udomačiti srebrno lisico. Kako so udomačitve živali vplivale na družbo in na same živalske vrste ter kam nas to vodi?

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.