Nocoj o novi knjigi Gorana Vojnovića Đorđić se vrača. Ogledali smo si fotografsko razstavo Mance Juvan v Atriju ZRC-ja Istanbul, Obrazi svobode in video instalacijo umetniškega dvojca PlateauResidue, o pomenu ohranjanja gozdov in narave za preživetje človeka, v mariborskem razstavišču Kibela.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin.
V četrtkovi oddaji Dobro jutro bomo najprej pripravili slasten zajtrk. V nasvetih pred osmo pa z dermatologinjo že svetujemo o glivični okužbi nohtov. Na travnikih v tem času cvetijo rumeni regratovi cvetovi in morda vas v domači lekarni navdušimo, da jih naberete in iz njih pripravite sirup, med ali čaj. Imate radi sobne rastline, a vam nobena sobna lepotica ne uspeva? Tokrat vam predstavljamo manj zahtevne sobne rastline, ki vam bodo kakšno napako odpustile. Preživite jutro v naši družbi!

Otroška animirana pustolovščina o pogumnem ptičku Poldiju.

Poldi je islandski ptiček. Ko se njegova družina odpravi na jesensko selitev v južne kraje, Poldi ne more z njimi, ker se še ni naučil leteti. Mali ptiček mora biti pogumen in iznajdljiv, če želi preživeti arktično zimo in premagati zlobne sovražnike ter dočakati pomlad, da bi se ponovno pridružil svojim ljubljenim. Otroški celovečerni animirani film.

Glavni junak animirane pustolovščine je najbolj priljubljena islandska ptica, znanilka pomladi – zlata prosenka (pluvialis apricaria), ki občasno prezimi tudi pri nas, večkrat pa se med preletom Slovenije ustavi tudi na ljubljanskem barju ali v sečoveljskih solinah.

Izvirni naslov: PLOEY YOU NEVER FLY ALONE / Belgijsko-islandski animirani film, 2018 / Režija: Árni Ásgeirsson / Scenarij: Friðrik Erlingsson

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Ko govorimo o zunanji politiki naše prve tridesetletnice, se verjetno še vedno večina Slovencev strinja, da sta naša poglavitna dosežka polnopravni članstvi v Evropski uniji ter zvezi NATO. To nas določa v naših lastnih očeh in v očeh drugih. Vendar tudi mi doživljamo evolucijo: nekoč se je Slovenija ponosno razglašala za drugo Švico, bila je zgled tranzicije, ne le zahodnemu Balkanu, vihala je nos nad višegrajsko skupino. Danes kaj takega nikomur ne pade na pamet, naša samopodoba je drugačna. V omizju poskušamo odgovoriti, kaj se je dogajalo s Slovenijo v minulih treh desetletjih, da smo, kjer smo.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Maggie med menjavo cevi na svojem dvorišču odkrije staroselske artefakte. Mauricea odkritje močno navduši, zato pripelje ekipo, ki se na Maggiejinem dvorišču zavzeto loti izkopavanja. Maggie zadeva pošteno razjezi. Po grdih postapokaliptičnih sanjah začne Ed razmišljati, kako bi rešil planet. V krčmi se pojavi predrzen fant, ki se zaljubi v Shelly.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1993
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

V Vklopu je tokrat govor o perspektivah mladih, s fokusom na znanstvenem svetu ter svetu trženja in razvoja. Trg dela se iz leta v leto spreminja, vanj je v zadnjem letu rezko posegla pandemija. Katere možnosti se odpirajo mladim? Kaj jih čaka? Gosta oddaje bosta inženirka Emilija Stojmenova Duh, docentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Rok Koželj, odgovoren za poslovni razvoj pri izobraževalni ustanovi Gea College. Pri oddaji tudi tokrat sodelujeta dekleti Petra Prašelj in Ilaria Vecchiet.

Az MNMI kivándorlásról szóló ismeretterjesztő dokumentumfilmjének első része.

Prvi del poljudnoznanstvenega dokumentarnega filma ZKMN.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kaj se zgodi, če imamo v rokah ptiča in ga izpustimo? Lahko poleti na hišo, na drevo, na grm ali še kam drugam. Kako bi lahko napovedali, kam bo poletel ptič? Če ga izpustimo 100-krat, dobimo podatke, da 50-krat poleti na hišo, 30-krat na drevo in 20-krat na grm. Tu se začne statistika. Kolikokrat izpustimo ptiča, da dobimo čimbolj točne in čimbolj natančne podatke? Katere ptiče spuščamo in na katere lahko sklepamo?
S statistiko opisujemo aktualne množične pojave. Najprej se je uveljavila v agronomiji, danes ša je njena uporaba neverjetno široka. Z njo spremljamo in napovedujemo tudi epidemijo. Pomembno pa je, da statistične podatke tudi pravilno interpretiramo.

Razogljičenje pomeni, da moramo popolnoma omejiti izpuste toplogrednih plinov. Vemo tudi, da moramo to doseči do leta 2050. Le tako bomo omilili podnebno krizo, ustavili dviganje povprečne letne temperature in omejili okoljsko katastrofo. O razogljičenju v tokratni Na kratko!

Konrad in Kasija se odločita, da potrebujeta klop, na kateri bi lahko sedela in občudovala razgled. Nova prijatelja se odločita, da bosta za to poiskala velik hlod. Ko najdeta ravno pravšnje deblo, ga mora Konrad prinesti nazaj k brlogu. Kasija ni pozorna, kako težko je Konradu. Spravi ga v težave, ko ga spodbudi, da na hlodu odplava čez jezero. Konrad obtiči sredi vode in Kasija ga mora rešiti. Domisli se dobre rešitve in hlod odkotali k brlogu ravno pravi čas, da lahko opazujeta sončni zahod.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V Tarči soočenje ministra za okolje z okoljevarstveniki. Kdo je v ozadju spreminjanja zakona o vodi, ki bi lahko omogočal tudi gradnjo trgovin in hotelov v zasebni lasti tik ob vodi in na vodi? Okoljevarstveniki zbirajo podpise za referendum, minister pa zagotavlja, da bo zakon dodatno zaščitil vodo. So se zveneče napovedi glede Magne, za katero so sprejeli poseben zakon in jo zgradili na vodovarstvenem območju, uresničile?
V Globusu: Stopili smo v odločilno desetletje boja proti podnebnim spremembam. Bodo največje onesnaževalke uresničile svoje cilje glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov? Kateri ukrepi so nujni za prilagajanje podnebnim spremembam? Kakšne priložnosti prinaša zelena preobrazba Evrope?
V Točki preloma o delu. Zakaj ima v razvitem svetu okoli 40 % zaposlenih občutek, da opravljajo nesmiselno delo? Kakšna je vloga družboslovcev in humanistov v gospodarstvu? Kako je pandemija spremenila naš odnos do dela?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocoj v Kulturi o svetovnem dnevu plesa, tudi letos bodo plesalci v plesno dvorano spremenili park Tivoli, bili smo tudi na premieri predstave Jubilej, gledailša Glej. Naš dopisnik Boštjan Anžin pa je v Beogradu obiskal Dneve slovenskega filma.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan predstavljamo predvidene posege v najstarejšo kartuzijo v srednji Evropi – Žičko kartuzijo – ki razdvajajo strokovno javnost. Najbolj sporna je načrtovana premična streha na cerkvi Janeza Krstnika, ki je po mnenju nekaterih tujek v sedanjem kompleksu, drugi pa jo zagovarjajo kot zaščito ostalin. Svetovna glasbena industrija se je v letu pandemije okrepila za 7,4 odstotka zaradi povečanega obsega pretočnih storitev. A sistem razdeljevanja prihodkov od avtorskih pravic je zasnovan tako, da koristi le največjim zvezdnikom. V Sloveniji so prisotni vsi veliki plačljivi ponudniki, a digitalni glasbeni trg je slabo razvit. Najpogosteje glasbo poslušamo na brezplačnem kanalu Youtube, s katerim pa Slovenija edina v EU nima sklenjene pogodbe. Odgovornost drug na drugega prelagata Urad za intelektualno lastnino in SAZAS, medtem pa glasbeniki ostajajo brez zaslužka. Ob svetovnem dnevu plesa, ki je 29. 4., s sogovorniki razmišljamo o novih načinih spremljanja plesnih predstav, ki jih odkriva mednarodna plesna mreža Aerowaves. Mreža, ki letos praznuje 25 let delovanja, povezuje plesalce, koreografe in programske vodje gledališč. Svoje ustvarjanje nam je predstavila Joni Zakonjšek, ena najpomembnejših slikark srednje generacije pri nas. Po študiju se je preselila v Belo krajino, kjer se posveča slikarstvu in zen budizmu, oboje pa je z njenim življenjem spleteno v neločljivo celoto. Vedno znova se vrača k motivom narave, predvsem travnikov in dreves.

Dokumentarni film je portret odločne pisateljice in režiserke Marceline Loridan-Ivens (1928–2018). Kot otrok je preživela taborišče Auschwitz-Birkenau. Zase je pravila, da je radikalna in nekonvencionalna, ko se je približala devetdesetemu letu pa, da ostaja nespremenjena, le da življenje poteka nekoliko počasneje. V filmu jo med drugim spoznamo ob druženju s prijatelji, ob debatah o zgodovinskih dogodkih, kot so alžirska vojna za neodvisnost, vietnamska vojna ali kulturna revolucija na Kitajskem, ki so zaznamovali avtoričino filmsko ustvarjanje, in skozi bogato arhivsko gradivo.

Kaj se zgodi, če imamo v rokah ptiča in ga izpustimo? Lahko poleti na hišo, na drevo, na grm ali še kam drugam. Kako bi lahko napovedali, kam bo poletel ptič? Če ga izpustimo 100-krat, dobimo podatke, da 50-krat poleti na hišo, 30-krat na drevo in 20-krat na grm. Tu se začne statistika. Kolikokrat izpustimo ptiča, da dobimo čimbolj točne in čimbolj natančne podatke? Katere ptiče spuščamo in na katere lahko sklepamo?
S statistiko opisujemo aktualne množične pojave. Najprej se je uveljavila v agronomiji, danes ša je njena uporaba neverjetno široka. Z njo spremljamo in napovedujemo tudi epidemijo. Pomembno pa je, da statistične podatke tudi pravilno interpretiramo.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.