Nocoj v Kulturi film Padati, režijski prvenec igralca Vigga Mortensena. Več o fotografski akciji Mi smo Kultura in projektu Opeke 1828-2020, kjer je šest umetnikov preoblikovalo opeke iz Cukrarne v umetniška dela. Ogledali smo si razstavo Dušana Kirbiša v Galeriji mesta Ptuj, s praznovanjem 52. rojstnega dne, katerega vrhunec bo v nedeljo, 9. maja, pa danes začenja Radio Študent.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V torkovi oddaji Dobro jutro bo dr. Damijana Žišt najprej izpostavila nekaj odmevnejših sodnih obravnav. V prometnih minutah, ki jih pripravljamo skupaj z Agencijo za varnost prometa, bomo govorili o ustrezni motoristični opremi. V Vrtincu nas bo obiskal mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, ki nam bo povedal, kako lahko najbolje privarčujemo pri elektriki. Ljubica Mlinar pripravlja vrtne nasvete o okrasnem vrtu, z nami pa bodo tudi naši koprski in mariborski kolegi.
Ena najbolj nenavadnih gledaliških sezon se počasi zaključuje, gledališča pa so vse od oktobra lani še vedno zaprta. Gledališka dejavnost je v času epidemije ena najbolj prizadetih in spregledanih.
Edina preživetvena strategija je še vedno spletno predvajanje gledaliških uprizoritev, kar velja tudi za Monologe s kavca Luke Marcena in Preblizu Jaše Kocelija. Pogovarjali smo se tudi z letošnjo Grumovo nagrajenko za najbojlšo izvirno dramo, dramaturginjo in raziskovalko Majo Šorli. In še 100 pisem mojemu igralcu.
Polkovnikovo domače ozemlje je zasedla njegova žena Alenka s pianinom. To ga požene v krčmo Nina-nana, kjer si priveže dušo in izve, kdo je krivec za projekt »bencinski servis«. Miha in Tinka prodajata svoji umetniški dušici propagandnemu stroju potrošniške družbe. Žal brez uspeha.
Maščevalni načrt zoper idejnega vodjo kriminalnega projekta avtoceste je pripravljen, Pupa je znova glavna »na barikadah«. Zdravko pa začenja družinsko rizično nosečnost ves sam - z dvojnim viskijem.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Maggie se za babičin rojstni dan odpravi v domači Detroit in Joela z vstopnico za košarkarsko tekmo podkupi, da gre z njo. Babica se zapre v kopalnico in noče v družbo pestre druščine gostov. Maggiejina svakinja se med slavjem odloči, da bo zapustila moža, Maggiejin občudovalec iz srednješolskih dni še vedno misli, da jo bo očaral, pastor pa prizna, da bi se izpovedim vernikov najraje izognil. Maggie dobi priložnost, da se iskreno pogovori z babico.
NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1993
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo
V oddaji se bomo najprej posvetili obhajanju velikega petka pri pravoslavnih kristjanih, ki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Veliki petek, katerega osrednji simbol je podoba Jezusa v grobu oziroma »plaštanica«, je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje.
V drugem delu oddaje bomo spoznali tri stebre ali temeljna načela Mednarodne šole Zlatega rožnega križa. Gre za krščansko gnostično skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, v Sloveniji pa je kot verska skupnost registrirana od leta 1987.
Timi je navihana mala ovčka. Pravkar je dopolnil tri (ovčja) leta in zdaj gre v vrtec. To pa sploh ni preprosto: v skupini se bo moral veliko naučiti. Predvsem to, da je treba stvari deliti in paziti na čustva drugih. Ni dovolj, da nadarjeni mali nogometaš odlično brca žogo – naučiti se jo mora tudi dobro podati. Vsak nov dan je s pomočjo prijaznih vzgojiteljev nova zabavna učna ura.
Žan je opazil, da je bilo v njegovem novem mestu mnogo različnih športov.
Na medvedji športni dan si mora vsaka medvedja družina izbrati šport, v katerem se nato družine pomerijo med seboj. Borisova družina si je izbrala tekmovanje z jajci, Pande so si izbrali tek, Grizliji pa dirko z vrečami. Kaj pa naj si izbere Žanova družina? V Snežniku so poznali le zimske športe. Žan stisne Mislija in se odloči, da bo medvedom v Medvedjem dolu predstavil sankanje – in ker ni snega, se bodo po travnatem hribu dričali na pladnjih. Medvedi so nad novim športom več kot navdušeni.
Nejko je razočaran. Nihče se ni spomnil, da ima rojstni dan. Še huje, vsi prijatelji ga odslovijo z lažnimi izgovori. Kuja se in tarna, da nima prijateljev in da se bo odselil daleč stran. »Nimaš prijateljev?« Njegovo vedenje razjezi Mavricija, ki užaljen odvihra. Nejko se presenečen vrne v brlog, kjer ga pričakajo prijatelji! Pripravili so mu zabavo presenečenja!
Charlie Brown bi srčno rad govoril z malo rdečelasko, a je preveč sramežljiv in neodločen. Lucy je pravo nasprotje. Svojemu bratu tudi tokrat da nasvet. Pove mu, da je njegova težava matematična.
Med najnevarnejšimi dinozavri so bili tudi taki, ki so imeli vrhunsko razvita čutila. Steve bo med drugim preveril, kako dobro je ponoči videl troodon in kako odlično je slišal sarmientozaver. Na koncu pa bo poskusil ubežati dinozavru, ki je vohal najbolje od vseh.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Konec lanskega leta je Evropska centralna banka (ECB) napovedala, da bo pospešila razvoj digitalnega evra, ki naj bi ga Evropejci dobili do leta 2025. Digitalni evro je zamišljen kot elektronski denar Evropske centralne banke, namenjen pa naj bi bil najširši javnosti, zlasti za manjša plačila, in predvidoma brez posredovanja bank ali ponudnikov kartičnih storitev. Dokončno odločitev o uvedbi digitalnega evra, s katero se odziva na velike tehnološke spremembe in izzive, ki jih prinašajo tako kriptovalute, kot tudi razmah storitev finančnih tehnoloških podjetij, bo ECB sprejela julija.
Muk in Lucijan kolesarita okoli sveta. Spoznavata nove kraje in ljudi. Sta najboljša prijatelja in se veliko pogovarjata. Muk je radoživ in drzen, Lucijan pa previden in skrben. V njunih pogovorih je veliko modrosti in vedno tudi humorja.
Na mestnem trgu Lili pripravlja ples. Kalimero bi rad zaplesal s Pavlinco, a ne zna plesati. Njegova mama ga nauči korakov … a je že prepozno! Petrček trdi, da je Pavlinca že našla plesalca. Koga le? Petrček in Kalimero v parku srečata Pavlinco, ki pleše z Valentinčkom.
Timi se odpelje na kmetovem novem štirikolesniku. Jon, pes Bitzer in čreda se zapodijo za njim z vsemi sredstvi. Kmalu se lovu pridruži polovica živali s kmetije.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Ruby se odpravlja na plantažo v drugo zvezno državo, kjer bo nekaj dni prostovoljno zdravila tamkajšnje delavke. Lydia jo prisili, da s seboj vzame tudi Gabriela. Vendar Ruby Gabrielu zamolči, da je lastnik plantaže njen stric. V Bolnišnico dobre karme medtem pride ženska, ki trdi, da jo je pičila čebela, toda izkušena Lydia pri priči spozna, da ima pred seboj žrtev nasilja v družini. Greg se po svoje trudi pomagati Paulu, ki se brez Maggie pogreza v globoko žalost.
THE GOOD KARMA HOSPITAL / Velika Britanija / 2017 - 2019
scenarij: Dan Sefton
režija: Bill Eagles, Jon Wright, Alex Winckler, Lisa Clarke, Philip John, John McKay
v glavnih vlogah: Amanda Redman, Amrita Acharia, James Floyd, Neil Morrissey, Darshan Jariwala, Nimmi Harasgama, Phyllis Logan, Phillip Jackson
Dvodelna dokumentarna serija pojasni nastanek in razvoj ameriške teroristične organizacije kukluksklan ter razišče več kot stoletje trajajočo skrajno brutalno rasno segregacijo in rasizem.
Od ukinitve suženjstva v 19. stoletju in boja za državljanske pravice v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja do nedavnih nemirov v Charlottesvillu ter umora Georga Floyda; tudi to je zgodovina Združenih držav Amerike. Kako dobro poznamo tajno združbo kukluksklan? Kako se ji je uspelo ohraniti do danes in kako so se ji uprle civilna družba in demokratične institucije? V seriji o najtemnejših trenutkih Združenih držav Amerike pričajo zgodovinarji in ljudje, ki so bili nekoč člani klana ali so njegovo nasilje tudi sami izkusili.
Kukluksklan: ameriška zgodba – 1. del
Prvi del serije je posvečen dogodkom v ameriški družbi, ki so privedli do ustanovitve kukluksklana po koncu ameriške državljanske vojne, njegovemu vzponu in padcu ter številnim preporodom. Klan je sprva združeval belce, prepričane v nadvlado bele rase, ki se niso mogli sprijazniti s koncem suženjstva. Življenje na jugu ZDA so krojili z ustrahovanjem in nasiljem do temnopoltih, pozneje pa so rasistično politiko vodili tudi s položajev moči, ki so pripadali skoraj izključno belcem. V 20. letih 20. stoletja je bil klan izjemno priljubljen, saj se je predstavljal kot varuh ameriških vrednot in branik pred priseljenci, Judi in komunisti. Na vrhuncu je imel štiri milijone članov, s tem pa tudi velik družbenopolitični vpliv. Toda velika gospodarska kriza, umazani posli in nečednosti voditeljev so klan ob koncu 20. let spravili na kolena.
KU KLUX KLAN, AN AMERICAN STORY / Francija / 2020 / Režija: David Korn-Brzoza
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Nocoj v Kulturi tudi o razstavi z naslovom: Večje od mene, junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije v Nacionalnem muzeju sodobne umetnosti 21. stoletja MAXXI v Rimu, govorili bomo tudi o premieri filma Gospodična Marx v Kinodvoru.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Tokrat bo spomine na predvojni čas v Mariboru, na izseljeništvo med drugo svetovno vojno in na čas po njej, obujala še ena Mariborčanka, leta 1930 rojena Danica Lah - Perovič. Njen oče Jakob Lah je bil rojen veliki družini v vasi Naraplje Halozah in kot otroka so ga od doma poslali za pastirja k stricu, duhovniku in kmetovalcu v Laporju pri Slovenski Bistrici. Stric je prepoznal fantovo bistrost in ga je čez čas poslal na trgovsko šolo v Ljubljano. Prva svetovna vojna je mladega Jakoba Laha odnesla na rusko fronto in za več let v rusko ujetništvo, po vrnitvi pa je čez čas prišel v Maribor in na Glavnem trgu odprl trgovino s perilom in konfekcijo. Položaj trgovine je bil izjemen, saj so na mestni tržnici pred trgovino prodajale branjevke iz okoliških vasi, le nekoliko niže ob Dravi pa so pristajali splavarji. Ves ta slovenski živelj iz okolice Maribora je potreboval preprosta oblačila, po drugi strani pa je raje kupoval pri slovenskem trgovcu, saj so bili drugi trgovci v mestu, predvsem večji, Nemci. Posel je cvetel in nekaj let pred izbruhom vojne je Jakob Lah postavil v središču mesta, na Jurčičevi ulici, veliko hišo z blagovnico v pritličju, eno najsodobnejših arhitektur predvojnega Maribora.
Lahova družina je bila velika, ob starših in hčerki Danici je bilo še pet bratov. Po okupaciji so Nemci očeta najprej zaprli, že takoj za tem pa so prišli po vso družino in jo odpeljali v zbirni center za izseljence v meljski kasarni, od tam pa s transportom v Srbijo, kjer so na koncu pristali v Kruševcu. Da so lahko živeli, je šel najstareši brat, star takrat 22 let, najprej delat v rudnik premoga v Aleksincu, potem pa v tovarno železniških vagonov v Kraljevo. Tam je bil med žrtvami nemških represalij, ko so v nekaj dneh pobili več tisoč moških talcev. Proti koncu vojne se je drug brat priključil partizanom in bil med mnogimi padlimi v Slovenskem bataljonu v bojih za osvoboditev Srema. Ob koncu vojne se je Lahova družina, brez dveh bratov, skupaj z drugimi izseljenci v živinskih vagonih vrnila v razrušeni in izropani Maribor. In ker sprva niso imeli kam, je odšla Danica k teti v Škofjo Loko, kjer je gledala kolone nemških ujetnikov, ki so jih gnali skozi mesto na grad, da bi med njimi morda opazila svojega brata, tistega, ki je pred vojno živel v Celju in ga Nemci niso pustili z družino v Srbijo, ampak je bil vpoklican v nemško vojsko. In čeprav je bilo po vojni za Lahovo družino v vseh pogledih vse drugače, je bilo vendarle vojne konec in začelo se je novo življenje.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
