Nocoj v Kulturi tudi o knjigi Kaj hoče ženska, pisateljice Irene Štaudohar, bili smo v cerkvi nekdanjega samostana v Kostanjevici na Krki, kjer se z obsežnim razstavnim projektom predstavljata Manca Ahlin in Aleksij Kobal, v Projektnem prostoru v Ljubljani pa se predstavlja Ana Čavić s projektom Nit brez konca I.- III.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.

Orlando je na trnih, ker iz bolnišnice še niso prišli Angelicini izvidi. V službi je prepirljiv in brat Pietro ga komaj prenaša. Laura predlaga Emanueleju, da bi si vzela čas za premislek o svojem odnosu, fant pa nad tem ni navdušen. Bea je ponosna, ker se ji je uspelo v enem dnevu naučiti dovolj latinščine za zadostno oceno. Angelica po naključju izve za skrivnost, ki jo njena mama Giovanna skrbno skriva. Nunzii pa po preiskavah v bolnišnici povejo, da ima le malo možnosti za zanositev. Odloči se, da slabe novice ne bo takoj delila s Pietrom.

Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici.


Gilova velika strast je ples. Ko je odraščal, mu je mati, ki je vstopila v skupnost Jehovovih prič, prepovedala plesati. Zato je zapustil dom, toda dohitela ga je težka preteklost in prisiljen se je bil spopasti z nerazrešenimi travmami.

Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge. Angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podajana novo angažirano foto-video odpravo.

Odvetnik Sumon je pravnik, ki je postal novinar za državljane, na družbenih medijih ima 2,7 milijona sledilcev. S svojimi videi »V živo« opozarja na različne težave v Bangladešu. Oblasti te težave na koncu sicer rešijo, Sumonovo življenje pa je ogroženo.

Anja ima dovolj Irminega šikaniranja Mileta, zato se zlaže, da bosta dobila otroka. Vsem v hiši se zmeša in kar tekmujejo z nasveti ter mentorstvom bodočemu očku in mamici. Mile, ki postane celo cenjen in spoštovan sklene, da bosta resnico za nekaj časa prikrila in uživala v pozornosti in udobju. Ko ga hoče Boro do poroda poslati k dedu na Jahorino, kjer naj bi čez zimo postal »pravi moški«, pa prizna, da Anja v resnici ni noseča...

Duh japonske kulture je bil spočet v Kjotu, stari prestolnici, se skozi stoletja kalil in brusil ter ohranil vse do danes. Svetovno prepoznavna japonska kakovost izvira prav iz tega mesta. Dokumentarna serija predstavlja tradicije tega središča, stare obrti in mojstre, pa tudi nova znanja, vse od tkanja do kulinarike.

18. del:
Obiskali bomo več znamenitih starih hiš s seznama pomembne kulturne dediščine v Kjotu, ki so bile več stoletij v lasti velikih trgovskih družin. V njih bomo spoznavali značilnosti kjotske staromeščanske arhitekture, pa tudi hortikulture, saj so vrtovi pomemben del japonske bivanjske kulture.

MADE IN KYOTO / Japonska / 2014-2018

V tokratnem posebnem Globusu podrobneje o tem, kako se je v letu pandemije covida 19 spremenilo življenje v nekaterih evropskih državah. V zanimivih in predvsem presunljivih reportažah se bomo preselili na Švedsko, v Španijo, Italijo, Srbijo in Belgijo. O posledicah in izzivih pandemije povsem od blizu. Oddaja je del projekta TuEU – moč javnosti, za katero smo sredstva pridobili na razpisu Evropskega parlamenta.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Dr. Goodwin potrebuje pomočnika. Skupina otrok, ki se zdravijo pri dr. Fromu, začne kazati nenavadne simptome. Dr. Bloomova zaradi zdravljenja od odvisnosti ne sme jemati protibolečinskih tablet, zato jo noga, ki si jo je poškodovala med nesrečo, nevzdržno boli. Dr. Reynolds pogreša zaročenko, ki je odšla poslovno na zahodno obalo ZDA, in mora sam organizirati poroko. Dr. Goodwin prosi upravni odbor, naj organizira obiske sester na domu za ljudi, ki živijo sami. Na urgenco pripeljejo moškega, ki se je zastrupil s kobaltom.

NEW AMSTERDAM (II.) / ZDA / 2019
scenarij: David Schulner, Aaron Ginsburg, David Foster, Laura Valdivia
režija: Michael Slovis, Don Scardino, Jamie Payne, Nick Gomez, Peter Horton
v glavnih vlogah: Ryan Eggold, Janet Montgomery, Freema Agyeman, Jocko Sims, Tyler Labine, Anupam Kher

Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Kedves Nézőink, a mai Nagyító alatt című adásunk a hungarikumokról szól.

Drage gledalke in gledalci, tema današnje oddaje Pod drobnogledom so hungarikumi.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Je Martin Krpan res živel? Je bil doma na Vrhu pri Sv. Trojici na Pivškem ali Bloškem? Je res tihotapil sol? In zakaj je ta pošteni švercar, kot sam sebe v filmu opiše Krpan, postal tako priljubljen? Martin Krpan ni samo literarni junak Levstikove pripovedke iz leta 1858, temveč tudi narodni junak, ki ima za Slovence še danes simbolni pomen. Novodobni Krpani so sicer drugačni, v marsičem pa še vedno tipično slovenski. Je Krpan danes rešitev ali problem, junak ali antijunak? Močnega, pogumnega, pametnega in zvitega Martina Krpana na njegovih poteh v filmu s svojimi razmišljanji spremljajo tako domačini kot strokovnjaki s področij književnosti, zgodovine, etnologije, ekonomije in prava. Scenarij: Milica Prešeren, režija Primož Meško.

Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. S profesorjem teologije dr. Janezom Juhantom smo se pogovarjali o tem, kaj je Krek pomenil za sodobnike, še posebej za Cankarja, pa tudi o njegovi resnično evangelistični vlogi in izjemnih organizacijskih sposobnostih. Sociolog dr. Srečo Dragoš nam je predstavil osnovne značilnosti najpomembnejšega Krekovega dela Socializem, pri čemer nam je pojasni tudi, kakšno vlogo ima v Krekovi misli država kot porok pravičnosti. V okolju murskosoboškega gradu smo se srečali s pisateljem Štefanom Kardošem, in ta nam je povedal anekdoto o Krekovem klobuku, ki mu Žižek pripisuje močno senco, saj naj bi pod njegovimi krajniki namreč nastajala slovenska literatura.

Prijatelji so za tekmovanje vzgojili ogromno bučo. Imenovali so jo Kleopatra. Kleopatra pa je ime tudi pajkovki, ki pobegne iz muzejskega terarija. Ekipa lovcev se poda na lov za Kleopatro, otroci pa mislijo, da jim hočejo zaradi tekmovanja ukrasti bučo. Kakšen nesporazum!

Povodna konja sta zaljubljena in njuno dvorjenje vsem na očeh zmoti tekmo v metanju diska.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Nemška drama in ljubezenska romanca. Paul in Astrid se spoznata pri svojih štiridesetih letih; on kot srčni bolnik, ona kot kirurginja, ki ga operira. Po tistem začneta razmerje, ki ga želita utrditi z vikendom v Budimpešti. Toda naključje hoče, da se nastanita v istem hotelu kakor Julius, Astridina prva velika ljubezen še iz časov železne zavese in komunistične nemške demokratične republike, s katerim se nista videla trideset let. Njen prvi odziv je strah in prikrivanje, kot reakcija na travmatično razmerje, ki sta ga imela v preteklosti in ki ga nista nikoli razčistila tudi potem ne, ko sta šla narazen … Paul najprej nič ne ve, šele kasneje se mu Astrid izpove. Paul želi biti čustveno zrel in odrasel, vendar ne more obrzdati ljubosumja, ki počasi a vztrajno prevzema njegovo čustvovanje … Tudi zato, ker se Astrid nenadoma zdi neodločena in kakor da ne ve, komu zares pripada …

WAS GEWESEN WÄRE / WHAT MIGHT HAVE BEEN / GER / 2019
Režija: Florian Koerner von Gustorf / Avtor knjige in istoimenskega scenarija: Gregor Sander / Igrajo: Christiane Paul, Ronald Zehrfeld, Sebastian Hülk, Leonard Kunz, Mercedes Müller, Lena Urzendowsky, Barnaby Metschurat, Erika Marozsán, Tamás Lengyel, Matti Schmidt-Schaller …

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

S koncertom saksofonista in skladatelja Lenarta De Boca se bo začel 62. Jazz festival Ljubljana, ki ga bomo spremljali tudi v prihodnjih dneh. Seznanili vas bomo s Formo vivo galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, ki praznuje 60 let. Bili smo na koncertu domače zasedbe Morvern pred Kinom Šiška in preverili kateri filmi bodo do konca tedna na sporedu Filma pod zvezdami na ljubljanskem gradu.

Razširjena informativna oddaja bo ponudila še zadnji dnevni pregled dogajanja na olimpijskih igrah, napovedali pa bomo tudi dogodke prihajajočega dne, kajti tekmovalni program se bo v Tokiu začel le nekaj ur po oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Gost tokratnega Profila, ki bo na sporedu dan pred božičnim večerom, bo gospod Zorko Bajc, župnik iz Pirana, ki pa je daleč od običajnega duhovnika. Je namreč tudi umetniški fotograf, ustvarjalec dokumentarnih filmov, organizator kulturnih prireditev, skrbnik sakralne in kulturne dediščine, pa tudi vnet popotnik in ljubitelj narave. Na papeški univerzi v Rimu je zaključil podiplomski študij sakralne umetnosti, pa tudi študij fotografije in filma. Pred dvema desetletjema je prišel v Piran in prav po njegovi zaslugi danes znamenita stolna cerkev sv. Jurija sije v vsem svojem sijaju na hribu, od koder se ponuja prelep pogled na Tartinijev trg. Pred leti se je zavzeto lotil tudi izgradnje pastoralno-kulturnega centra Georgios, kjer potekajo številne prireditve skozi vse leto.

Je Martin Krpan res živel? Je bil doma na Vrhu pri Sv. Trojici na Pivškem ali Bloškem? Je res tihotapil sol? In zakaj je ta pošteni švercar, kot sam sebe v filmu opiše Krpan, postal tako priljubljen? Martin Krpan ni samo literarni junak Levstikove pripovedke iz leta 1858, temveč tudi narodni junak, ki ima za Slovence še danes simbolni pomen. Novodobni Krpani so sicer drugačni, v marsičem pa še vedno tipično slovenski. Je Krpan danes rešitev ali problem, junak ali antijunak? Močnega, pogumnega, pametnega in zvitega Martina Krpana na njegovih poteh v filmu s svojimi razmišljanji spremljajo tako domačini kot strokovnjaki s področij književnosti, zgodovine, etnologije, ekonomije in prava. Scenarij: Milica Prešeren, režija Primož Meško.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.