S koncertom saksofonista in skladatelja Lenarta De Boca se bo začel 62. Jazz festival Ljubljana, ki ga bomo spremljali tudi v prihodnjih dneh. Seznanili vas bomo s Formo vivo galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, ki praznuje 60 let. Bili smo na koncertu domače zasedbe Morvern pred Kinom Šiška in preverili kateri filmi bodo do konca tedna na sporedu Filma pod zvezdami na ljubljanskem gradu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.

Pigi in njegova prijateljica Deborah se dogovorita, da bosta pobegnila od doma. Pigi to celo pove očetu, a je ta tako raztresen, da se ne zmeni zanj. Nunzia si izmisli, da ima ljubimca, in Pietru predlaga ločitev, saj ne prenese misli na to, da bosta zaradi njene neplodnosti ostala brez otrok. Giovanna pove prijatelju Antongiuliu, da bo ostala z možem, s katerim sta skupaj že 40 let. Umberto in Laura se spet zbližata, Angelica pa dobi težko pričakovano dobro novico: izvidi kažejo, da bo lahko nadaljevala zdravljenje, in upa, da jo čaka le še zadnji cikel.

Je Martin Krpan res živel? Je bil doma na Vrhu pri Sv. Trojici na Pivškem ali Bloškem? Je res tihotapil sol? In zakaj je ta pošteni švercar, kot sam sebe v filmu opiše Krpan, postal tako priljubljen? Martin Krpan ni samo literarni junak Levstikove pripovedke iz leta 1858, temveč tudi narodni junak, ki ima za Slovence še danes simbolni pomen. Novodobni Krpani so sicer drugačni, v marsičem pa še vedno tipično slovenski. Je Krpan danes rešitev ali problem, junak ali antijunak? Močnega, pogumnega, pametnega in zvitega Martina Krpana na njegovih poteh v filmu s svojimi razmišljanji spremljajo tako domačini kot strokovnjaki s področij književnosti, zgodovine, etnologije, ekonomije in prava. Scenarij: Milica Prešeren, režija Primož Meško.

Čas volitev je vedno nekoliko podoben pustovanju. Volkovi nadenejo maske ovčic in ovce maske volkov. Glavna kandidatka za novo županjo je seveda ponovno Irma. Kmalu dobi protikandidata, policista Mirka, ki na volitvah nagovarja preprosto ljudstvo. Mirko sicer sprva le počasi stopiclja za favoritko, ki dela velike korake ob podpori vodje volilnega štaba Nandija. Toda Irma v svoji kampanji zagovarja tudi asfaltiranje vseh poljskih poti, čemur se upre Anja. Ta se demonstrativno vključi v predvolilno tekmo kot vodja volilnega štaba policista Mirka. Ob tako močni podpori se začne tehtnica javnega mnenja vse bolj obračati v prid Mirka. Irma mora izvleči še zadnjega Jokerja, s katerim se ji bo morda uspelo obdržati v županskem sedlu…

Duh japonske kulture je bil spočet v Kjotu, stari prestolnici, se skozi stoletja kalil in brusil ter ohranil vse do danes. Svetovno prepoznavna japonska kakovost izvira prav iz tega mesta. Dokumentarna serija predstavlja tradicije tega središča, stare obrti in mojstre, pa tudi nova znanja, vse od tkanja do kulinarike.

19. del:
Ogledali si bomo, kako barve, značilne za klasično japonsko slikarstvo, oživijo v lakih za nohte in kako tradicionalne slaščice iz riževe moke dobivajo novo, bolj igrivo in pisano podobo. Spoznavali bomo še zahtevno tehniko ročnega poslikavanja kimonov in izdelovanje čisto posebnih obrednih sveč iz povsem rastlinskih surovin.

MADE IN KYOTO / Japonska / 2014-2018

Slovensko Ustavno sodišče praznuje 30 let. Kateri so glavni mejniki v pravnem sistemu, ki ga določajo? Ali se Ustavno sodišče ukvarja z resnimi ustavnimi vprašanji? Je njegovih devet sodnikov preveč obremenjenih? Kako naj si razlagamo njihova ločena mnenja? Zakaj nekatere njihove odločitve še niso uresničene? O vsem tem bo Vida Petrovčič govorila z gosti v tokratni oddaji Moje mnenje.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Max poskuša pomagati v soseski mlademu očetu, ki se je zgrudil zaradi nezdravljenega visokega krvnega tlaka. Pri njem mora nato dr. Reynolds opraviti zelo zahtevno in dolgotrajno operacijo. Dr. Bloomova bolečino še vedno premaguje z razgretim seksom z dr. Ligonom. Dr. Sharpova pomaga bolnici dr. Castrove, da znova prevzame nadzor nad svojim življenjem. Dr. Frome in dr. Kapoor pa v bližnji soseski preiskujeta izvor zastrupitve s svincem.

NEW AMSTERDAM (II.) / ZDA / 2019
scenarij: David Schulner, Aaron Ginsburg, David Foster, Laura Valdivia
režija: Michael Slovis, Don Scardino, Jamie Payne, Nick Gomez, Peter Horton
v glavnih vlogah: Ryan Eggold, Janet Montgomery, Freema Agyeman, Jocko Sims, Tyler Labine, Anupam Kher

Oddaja Slovenski utrinki, ki je na madžarski televiziji na sporedu od leta 1992 vsakih štirinajst dni, je informativnega značaja. Pripravlja se o Slovencih na Madžarskem in je namenjena predvsem na Madžarskem živeči slovenski skupnosti. V magazinih je največji poudarek na narodnostni kulturi, ohranjanju porabske tradicije, porabskem šolstvu in narodnostni politiki. Vključeno je tudi čezmejno sodelovanje med Prekmurjem in Porabjem, občasno pa so objavljene tudi reportaže iz Slovenije. Vabljeni k ogledu.

Kedves Nézőink, mai Vendégem című adásunkban az Alsólendva közjegyzője című dokumentum-játékfilmet tekinthetik meg.

Drage gledalke in gledalci, v današnji oddaji Moj gost si lahko ogledate dokumentarno-igrani film Dolnjelendavski notar.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Cepiti se ali ne? Vse, kar vas zanima v povezavi s cepljenjem proti covidu 19, v studiu pojasnjujemo skupaj s strokovnjaki. Vabljeni, da nam svoja vprašanja pošljete na elektronski naslov korona@rtvslo.si.

Na sejmu se Mandi zaljubi v plišasto igračko, rožnatega samoroga. Pipi se na vso moč trudi, da bi ga dobil na kateri od stojnic, a neuspešno. Naposled se kar sam preobleče v samoroga in razveseli Mandija.

Očka pripelje Tedija na pečino ob reki. Posvari ga, naj nikoli ne skače v vodo, če ni prepričan o njeni globini. Nato sam skoči v vodo in se potolče. Medveda kmalu ugotovita, da je podjeten bober zgradil jez na reki, kar je povsem spremenilo raven vode v strugi. Očka ga posvari in mu predlaga, naj podre jez. Ko bober zagleda račke, ki se igrajo v blatu namesto v vodi, se sam prepriča o tem. Podre jez in reka spet steče. Bober je žalosten, saj je v jez vložil veliko časa. Medveda predlagata, naj raje zgradi odskočno desko, in bober ju nemudoma uboga. Skupaj se zabavajo v vodi.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Nekdo objavi posnetek napada in Rachel z ekipo se znajde v težavah. Rachel preišče hišo, v katero naj bi šel Shaun, a ga ne najde. Shaun obišče strokovnjaka za posnetke kamer Levyja, da bi ugotovil, kako so lahko potvorili posnetek. Tudi Rachel pretresena odkrije, kako je to lahko, ko jo pokliče prav Levy in ji pojasni, kaj bi se lahko zgodilo. Rachel postane sumničava.

THE CAPTURE / Velika Britanija / 2019
scenarij: Ben Chanan
režija: Ben Chanan
v glavnih vlogah: Holliday Grainger, Callum Turner, Ben Miles, Laura Haddock, Barry Ward, Ralph Ineson

Zgodovinska mesta Atene, Aleksandrija, Tikal in Rim sodijo med najznamenitejša arheološka najdišča na svetu in stoletnim raziskavam navkljub še vedno niso razgalila vseh svojih skrivnosti. Ta središča znanja so pomenila gibalo razvoja antičnega sveta. V dokumentarni seriji njihovi ostanki oživijo s pomočjo trirazsežnih grafičnih rekonstrukcij, o načinu življenja takratnih meščanov in o pomenu starodavnih civilizacij, ki so tlakovale pot sodobnemu svetu, pa spregovorijo priznani strokovnjaki.

4. del: Tikal
Zadnji del te dokumentarne serije je posvečen enemu izmed največjih antičnih mest majevske civilizacije, Tikalu. Ostanki stojijo sredi Gvatemale. To džungelsko velemesto je bilo živo več kot tisoč let in sestavljalo ga je 12.000 zgradb. Kako je starim Majem uspelo zgraditi mogočne piramide, čeprav niso poznali kolesa in kovinskega orodja? In bili so izvrstni astronomi, čeprav so si pri preučevanju zvezd lahko pomagali le s prostim očesom. Najdišče v džungli ne neha presenečati, arheologom pa v zadnjih letih delo lajša Lidar, geodetska metoda, ki uporablja laserske žarke.

MEGAPOLIS, THE ANCIENT WORLD REVEALED / Francija / 2020 / Režija: Fabrice Hourlier

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Nocojšnja Kultura bo glasbeno obarvana. Na Jazz festivalu Ljubljana smo se udeležili koncerta Avishai Cohen tria in Denis Beganović tria, na Poletju v Tivoliju pred MGLC Švicarijo pa koncerta domačega avdio-vizualnega tria Etceteral. Bili smo tudi v Tolminu na festivalu Metaldays, predstavili pa vam bomo še novosti založbe ZKP RTV Slovenija.

Razširjena informativna oddaja bo ponudila še zadnji dnevni pregled dogajanja na olimpijskih igrah, napovedali pa bomo tudi dogodke prihajajočega dne, kajti tekmovalni program se bo v Tokiu začel le nekaj ur po oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Mestni odbor Gropiusu očita, da je na akademijo sprejel preveč tujih študentov, predvsem Judov, in žensk. Ravnatelj poudari, da je šola nepolitična in bo taka tudi ostala. Marcel začne izdelovati pohištvo in prosi Gunto, naj mu pomaga dokončati poseben kos, tako imenovani afriški stol. V Bauhaus povabijo pesnico Else Lasker-Schüler, ki na Dörte naredi tako močan vtis, da si spremeni pričesko in se začne drugače oblačiti. Itten študentom in profesorjem predstavi ezoterično gibanje mazdaznan, ki temelji na kontemplaciji in vegetarijanski prehrani. Dörte opravi izjemno boleč očiščevalni obred. Alma Mahler možu Walterju Gropiusu očita, da se preveč zanima za to dekle.

DIE NEUE ZEIT / Bauhaus - New Era / Nemčija / 2019
režija: Lars Kraume
scenarij: Lars Kraume, Judith Angerbauer, Lena Kiessler
v glavnih vlogah: Anna Maria Mühe, August Diehl, Valerie Pachner, Ludwig Trepte, Birgit Minichmayr

Pred epidemijo novega koronavirusa, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek.
V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo.
Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do sedaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine...
Nihče ni bil varen pred njo - ne cerkveni dostojanstveniki, ne kralji in kraljice, ne meščani ne siromaki in ne otroci.
Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo s pomočjo hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo.
Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo.

Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe ponavadi onesnažena voda in je v Evropo prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje. Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, vendar pa, ker se je to izkazalo za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so jih v Habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili.
Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih 1918–1920 in je zaradi nje umrlo skoraj 5 odstotkov prebivalstva – med 50 in 100 milijoni ljudi, v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadarkoli prizadele človeštvo.
V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za »slona v sobi«, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998.
Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.
Scenaristka oddaje je Tatjana Markošek, režiser, Franc Arko.

Cepiti se ali ne? Vse, kar vas zanima v povezavi s cepljenjem proti covidu 19, v studiu pojasnjujemo skupaj s strokovnjaki. Vabljeni, da nam svoja vprašanja pošljete na elektronski naslov korona@rtvslo.si.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.