Nocojšnja Kultura bo glasbeno obarvana. Na Jazz festivalu Ljubljana smo se udeležili koncerta Avishai Cohen tria in Denis Beganović tria, na Poletju v Tivoliju pred MGLC Švicarijo pa koncerta domačega avdio-vizualnega tria Etceteral. Bili smo tudi v Tolminu na festivalu Metaldays, predstavili pa vam bomo še novosti založbe ZKP RTV Slovenija.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Poletno jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.

Nunzia pade na izpitu in se odloči, da bo pustila študij. Pietro jo zaman prepričuje, da lahko otroka, če ne bo mogla zanositi, posvojita. Ko izve, da se bodo njeni neapeljski sorodniki odselili, pa plane v jok. Angelica mora spet v bolnišnico, kjer bo nadaljevala zdravljenje. Da bi jo zamotil, ji začne Orlando pripovedovati zgodbo o plesalki tanga, in nazadnje mu prisluhnejo celo medicinske sestre. Bea zaman osvaja Simoneja in ugotovi, da ima ta res dekle. Laura pa s telefonom vohuni za Umbertom in Gaio, dokler ju ne spravi v težave v šoli.

Gino je popotnik in gurman, ki se bo tokrat odpravil na italijansko obalo Jadranskega morja in nam ob lepotah narave in kulture, ki se je razvila s civilizacijo, razkril nekaj receptov za odlične in hitro pripravljene jedi iz tamkajšnjih krajev. Najprej se bo odpravil v Benetke, kjer bo po kanalih zaplul z gondoljerjem, pokusil tradicionalne beneške prigrizke in se ustavil na otoku Burano, kjer v ribiški vasici barvitih hiš že stoletja izdelujejo čipke. Gino se bo skozi labirint beneških uličic že zarana odpravil na beneško tržnico in med kulisami bogate kulturne dediščine pripravil okusne rezance z rakovicami, olivami, češnjevimi paradižniki in penino.

Pred epidemijo novega koronavirusa, ki jo doživljamo letos, je naše kraje prizadelo kar nekaj večjih pojavov bolezni, ki so med prebivalstvom zahtevale velik davek.
V oddaji predstavimo tri največje in najbolj smrtonosne – kugo, kolero in špansko gripo.
Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija kuge, do sedaj najbolj nalezljiva bolezen, ki je bila usodna za tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine...
Nihče ni bil varen pred njo - ne cerkveni dostojanstveniki, ne kralji in kraljice, ne meščani ne siromaki in ne otroci.
Učenjaki so za strašno epidemijo videli več razlogov: posebno postavitev planetov, pokvarjen zrak zaradi gnilobe, slabega in nezdravega vremena in stoječih voda; po drugih razlagah naj bi kugo s pomočjo hudiča širile čarovnice, najbolj pa se je uveljavila razlaga, da je bolezen šiba božja kot kazen in opomin, naj se ljudje spreobrnejo.
Danes kugo občasno zasledimo v Aziji, delih Afrike in Amerike, v Evropi pa ne več. Za zdravljenje uporabljajo antibiotike, obstaja pa tudi cepivo.

Kolera je zelo kužna infekcijska bolezen, pri kateri je vir okužbe ponavadi onesnažena voda in je v Evropo prišla iz Indije v prvi polovici 19. stoletja predvsem zaradi povečanja prometa in trgovskih stikov. Na Kranjsko so jo predvsem zanesle vojaške čete, ki so prehajale čez to ozemlje. Sprva so za preprečevanje širjenja okužb še zapirali meje, vendar pa, ker se je to izkazalo za preveč radikalno zaščitno sredstvo, ki je bilo neučinkovito in drago, hkrati pa je uničevalno delovalo na lokalno gospodarstvo, so jih v Habsburški monarhiji v naslednjih epidemijah opustili.
Pandemija španske gripe, ki je ves svet prizadela v letih 1918–1920 in je zaradi nje umrlo skoraj 5 odstotkov prebivalstva – med 50 in 100 milijoni ljudi, v kolektivnem spominu živi kot ena od najhujših bolezni, ki so kadarkoli prizadele človeštvo.
V različnih sodobnih zapisih se pogosto pojavlja kot metafora za umiranje in za katastrofo, ki je zdesetkala človeško populacijo in ki je terjala več življenj kot prva svetovna vojna. Vendar pa lahko to v splošnem široko poznano pandemijo, presenetljivo, v zgodovinopisju označimo za »slona v sobi«, ki ga dolgo nihče ni opazil. S špansko gripo so se zgodovinarji po svetu resno začeli ukvarjati šele leta 1998.
Skozi oddajo nas vodi zgodovinarka dr. Katarina Keber, raziskovalka zgodovine socialne medicine z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.
Scenaristka oddaje je Tatjana Markošek, režiser, Franc Arko.

Loti, ki ji Irma nezakonito izda dovoljenje za gradnjo hotela v Triglavskem narodnem parku, ustanovi fundacijo za zaščito alpskega svizca. Vodila naj bi jo Anja in Nandi, ki pa bi se morala zato preseliti nazaj na Dunaj. Anja v tem vidi svojo veliko priložnost, Miletu pa se trga srce. Odloči se, da jo bo po starodavni družinski šegi ugrabil in z njo pobegnil k žlahti v Srbijo. V ugrabitev pa se nato zapleteta še Nandi in Slađa, kar spravi pokonci vse Jeklenice...

Duh japonske kulture je bil spočet v Kjotu, stari prestolnici, se skozi stoletja kalil in brusil ter ohranil vse do danes. Svetovno prepoznavna japonska kakovost izvira prav iz tega mesta. Dokumentarna serija predstavlja tradicije tega središča, stare obrti in mojstre, pa tudi nova znanja, vse od tkanja do kulinarike.

20. del:
Obiskali bomo slaščičarja in izdelovalca tofuja, ki še danes kuhata po starem, na drva. Drugi del oddaje predstavi dve zgodovinsko pomembni ustanovi: restavracijo, v kateri so se zbirali slavni umetniki, in stoletni dvorec, v katerega so zahajali domači in tuji dostojanstveniki.

MADE IN KYOTO / Japonska / 2014-2018

Dokumentarni film ''Tipično slovensko: kozolci'' (scenarij Milica Prešeren, režija Boštjan Vrhovec) pripoveduje zgodbe o ljudeh, o starih in novih kozolcih, o tistem, kar se z njimi dogaja danes in obeta jutri, o tipično slovenskem.
Kako živijo in umirajo naši kozolci? Kdo jih sploh še uporablja in za kaj? Kako jih gradijo? Kakšna je njihova usoda in kako to, da je v tako majhni deželi tako veliko različnih vrst kozolcev? Bodo ostali le pomniki preteklosti ali se jim obeta tudi nova namembnost?
Kozolci - posebnost, ki bi to morala tudi ostati.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Vijay prosi Iggyja za nasvet. Ella je namreč rekla, da morda ne bo obdržala Vijayevega vnuka. Iggy mu zabiča, naj ji ne svetuje. Zavarovalnica je nenadoma ukinila kritje za nadomestno materinstvo. Sharpova in Goodwin se temu upreta. Na urgenco pripeljejo dečka, ki se je obesil na vrv rolete. Pri pregledu opazijo na vratu odtise prstov in pokličejo socialno delavko. Astronavtka pride na pregled zaradi uhajanja vode, vendar spozna, da ji nagaja srce. Motnja ji lahko onemogoči let v vesolje.

NEW AMSTERDAM (II.) / ZDA / 2019
scenarij: David Schulner, Aaron Ginsburg, David Foster, Laura Valdivia
režija: Michael Slovis, Don Scardino, Jamie Payne, Nick Gomez, Peter Horton
v glavnih vlogah: Ryan Eggold, Janet Montgomery, Freema Agyeman, Jocko Sims, Tyler Labine, Anupam Kher

Predstavljamo novo himno parašportnikov v izvedbi raperja Trkaja in priredbi Vanesse Buljubašić v znakovni jezik. Videospot je, kot pravi režiser Miha Kačič, poklon slovenskim parašportnikom in obenem motivacija za slehernika. Naj bodo fantastični ritmi v navdih tudi ljudem, ki trpijo za tinitusom. Ta fantomski zvok pesti tudi predsednika Boruta Pahorja in voditelja Saša Hribarja. Sotrpinom sporočata, da je hudo, vendar naj jim ne zmanjka poguma. V oddaji bodo svoje navdušenje nad vrnitvijo v svet zvoka opisali Andraž Andrejc, ki zdaj sliši hčerko, ko mu reče, rada te imam. Mateja Burja zdaj sliši tudi slišečim sicer samoumevne zvoke, ona pa je s polževim vsadkom prvič slišala oglašanje čričkov, žab in šelestenje listja. Darja Pajk je dejala, da je ponovno slišati tako, kot bi se znova rodil. V oddaji tudi o posebnem priznanju Občine Kranj Zlati Crljenko.

Az adás tartalma:

- megjelent a ProFutura új pályázati felhívása;
- pajtakiállítás készül Domonkosfán és Dobronakon;
- Könyvtár a lombok alatt Lendván;
- megjelent Lendva kulináris kalauza;
- a 20 évvel ezelőtti júliusi események.

Vsebina oddaje:

- objavljen nov razpis ProFuture;
- postavljanje razstave v skednju v Domanjševcih in Dobrovniku;
- Knjižnica pod krošnjami v Lendavi;
- izšel je Kulinarični vodnik Lendave;
- julijski dogodki pred 20 leti.

Poletni Infodrom je tokrat športno dejaven. Spoznali smo desetletno Lili, ki je letos tekmovala na virtualnem svetovnem prvenstvu v tajskem boksu, Jaša in Vitja sta nam povedala, kako sta med epidemijo pogrešala treninge, mladi plezalci iz Celja pa o tem, kako je prekinitev treningov vplivala na nekatere med njimi. Otroški poročevalec Sven se je pogovarjal s kolesarjem Primožem Rogličem, Romi pa s kajakašico Evo Terčelj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Marija Terezija je vladala deželam Srednje Evrope med letoma 1740 in 1780.
Še po 300 letih se je tudi v Sloveniji spominjamo kot dobre vladarice, ki je z reformami omogočila napredek. Javni zdravstveni sistem, obvezno osnovno šolo in hišne številke, vse to imamo prav po zaslugi Marije Terezije in njenih reform.
Lesena oltarja mojstra Hansa Klockerja iz 15. stoletja sta lep primer, kako so lahko virtuozne in prefinjene kiparske umetnine sporočilne in blizu ljudem. Občudujemo ju lahko v cerkvah na Južnem Tirolskem.
Vicko Buktenica, samouk z otoka Šolta, je ljubezen do barv in čopičev je odkril šele po dopolnjenih 35 letih in za tem v 20 letih ustvaril več tisoč slik. Nadaljuje delo svojega strica, Eugena Buktenice Đenka, najpomembnejšega predstavnika naivne umetnosti v Dalmaciji.
V Steinu pri Nürnbergu generacije prostovoljcev že več kot 90 let skrbijo za terarij na prostem, ki je pravi mali raj za zelene rege, kače in kuščarje.

V prvem prispevku predstavljamo dejavnost članov Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja koronavirusne bolezni, verske obrede opravljajo doma. Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. V drugem prispevku bomo spoznali tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije. Tretji prispevek predstavlja Izido in Ozirisa, najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo v verskem in vsakdanjem življenju starih Egipčanov.

Kmet se odpravi po nakupih, Bitzer pa mora pleskati. Na pomoč pokliče čredo. Kmalu spozna, da je to velika napaka, saj čreda vse naredi po svoje.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Poletni pozdrav je glasbena oddaja namenjena narodno zabavni glasbi z voditeljico Darjo Gajšek.
Poletno sproščeni se predstavljajo glasbeniki različnih generacij ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe. Ker je ob njej nepogrešljiva, nam bo Darja v spremstvu glavnega gosta oddaje, zaigrala na harmoniko na izbrano tematiko posamezne oddaje. V sodelovanju z glasbenimi gosti oddaje bomo izbirali Naj spot oddaje Poletni pozdrav.
Sredi poletne vročice se voditeljica Darja Gajšek poletno sproščeno druži s svojimi gosti, osrednji gost četrte oddaje je Jože Potrebuješ. Čuki so leta 2000 izdali narodnozabavni album Kraljestvo naše sreče, v oddaji pa se bomo spomnili pesmi Mačke in hita Če se od spominov da živet', ki so ga igrali s Kvatropirci. Ansambel Poskočni muzikanti prihajajo z novim članom Dejanom Golobom in nam poklanjajo Poskočni venček polk in ljubezenski valček Srce le eno v nama bije. Kot najmlajši se nam predstavlja ansambel Smeh s poletno Neke julijske noči, mladi Gašper Beuc pa bo zaigral in zapel Babici za rojstni dan.
Drugi štirje četrtfinalisti za Naj spot Poletnega pozdrava so spoti Raubarjev, Foksnerjev, Mladih korenjakov ter Fehtarjev s prijatelji.

Trener zdaj Francesca večkrat pošlje v igro in zdi se, da sta zgladila nesporazume, toda Ilary v nekem intervjuju znova dregne v osje gnezdo. Francesco poskuša zadevo urediti, zato trenerja povabi na zabavo ob 40. rojstnem dnevu. Potem znova nastopi obdobje, ko Francesco zaradi nekaj lažjih poškodb in trenerjevih odločitev zelo malo igra, zato kmalu izgubi voljo do treninga. Iz uprave mu sporočijo, da se bliža njegov zadnji derbi in da mu pogodbe ne bodo več podaljšali, in to ga močno potre.

SPERAVO DE MORÌ PRIMA, La Serie su Francesco Totti / UN CAPITANO / One Captain / Italija / 2021
scenarij: Stefano Bises, Michele Astori, Maurizio Careddu
režija: Luca Ribuoli
v glavnih vlogah: Pietro Castellitto, Greta Scareno, Gian Marco Tognazzi, Monica Guerritoe, Giorgion Colangeli

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Sinoči smo obiskali letni kino Arrigoni v Izoli kjer so vrteli neme filme z Busterjem Keatonom in živo spremljavo zagrebške zasedbe Promo Morto. Na Lendavskem gradu smo si ogledali razstavo Zemlja, ogenj, voda – arheološko dediščino Lendave in okolice. Na Jazz festivalu Ljubljana smo spremljali koncerta zasedb Pantaloons in Oholo! Predstavili pa vam bomo tudi knjižno novost Toma Podstenška Zgodbe za lažji konec sveta.

Razširjena informativna oddaja bo ponudila še zadnji dnevni pregled dogajanja na olimpijskih igrah, napovedali pa bomo tudi dogodke prihajajočega dne, kajti tekmovalni program se bo v Tokiu začel le nekaj ur po oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Adria Blues je zgodba o generaciji ljudi, ki so bili v začetku 90. dovolj stari, da jih je prejšnji vrednostni sistem oblikoval, a dovolj mladi, da jih je njihov pogled na svet zaznamoval do te mere, da so se temeljito razlikovali od pripadnikov prejšnjih in kasnejših generacij. Glavna lika grenko-melanholičnega filma Adria Blues sta nekdaj slavni roker in njegova žena, ki ne more sprejeti dejstva, da je z njenim možem danes vse drugače in da se je polnost življenja razlila v pustinjo rutinskega vsakdana brez prave perspektive.
Drugi glavni protagonisti filma so pripadniki generacije, ki je odraščala ob rokerjevi glasbi; srečujejo se s hipokrizijo nove meščanske elite, ki ji vedno bolj pripadajo tudi oni sami. Med reševanjem rokerjevega konflikta s stvarnostjo spoznavajo svoje lastne napake, ki so tragikomične narave.
Režija: Miroslav Mandić / Igrajo: Senad Bašić (Toni Riff), Mojca Funkl (Sonja), Peter Musevski (Maks), ...

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.