Sinoči smo obiskali letni kino Arrigoni v Izoli kjer so vrteli neme filme z Busterjem Keatonom in živo spremljavo zagrebške zasedbe Promo Morto. Na Lendavskem gradu smo si ogledali razstavo Zemlja, ogenj, voda – arheološko dediščino Lendave in okolice. Na Jazz festivalu Ljubljana smo spremljali koncerta zasedb Pantaloons in Oholo! Predstavili pa vam bomo tudi knjižno novost Toma Podstenška Zgodbe za lažji konec sveta.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Poletni Infodrom je tokrat športno dejaven. Spoznali smo desetletno Lili, ki je letos tekmovala na virtualnem svetovnem prvenstvu v tajskem boksu, Jaša in Vitja sta nam povedala, kako sta med epidemijo pogrešala treninge, mladi plezalci iz Celja pa o tem, kako je prekinitev treningov vplivala na nekatere med njimi. Otroški poročevalec Sven se je pogovarjal s kolesarjem Primožem Rogličem, Romi pa s kajakašico Evo Terčelj.

Ustvarjalci Osvežilne fronte oddajo še vedno pripravljajo na daljavo, kar jih je spodbudilo tudi k tokratni temi. Primerjali bodo komunikacijo včasih in danes, preverili, kaj se dogaja z jezikom, ko pogosto komuniciramo le še s pametnimi telefoni, in razmišljali, ali bomo v prihodnosti res komunicirali z branjem misli.

Pravijo, da je dirigent in skladatelj Leonard Bernstein na tem svetu živel pet življenj, da je bil
glasbeni genij 20. stoletja in človeški kalejdoskop, da je imel neizmerno energijo, s katero je zasenčil tudi mnogo mlajše od sebe.
Bil je televizijski glasbeni učitelj mnogih mladih po svetu. S Koncerti za mlade, ki jih je vodil več kot deset let, je navduševal že v sedemdesetih letih. Noben drug televizijski program ni tako obogatil glasbenega življenja mladih po vsem svetu. V tokratni oddaji veliki dirigent pojasni: Kaj je koncert?

Prva junijska oddaja zaznamuje 25-letnico delovanja Zveze Romov Slovenije. Odpravili smo se tudi na Dolenjsko, kjer smo obiskali občini Krško in Brežice ter preverili razmere v romski skupnosti. Zavili smo še v naselji Brezje, kjer enkrat na teden poteka pouk verouka, ter Jedinščica. Tam smo obiskali otroke v dnevnem centru, v katerem vsak dan izvajajo različne aktivnosti.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Tokratno oddajo posvečamo pticam. Odpravili smo se v Vojvodino, kjer še lahko občudujemo ptice zlatovranke. V Sloveniji je to uradno izumrla vrsta. Preverjamo tudi, kakšno vlogo imajo ptice v slovenski mladinski literaturi. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si

Ko je odšel, so za Janeza Karlina mnogi uporabili izraz ikona - ikona kulturnega življenja mesta ob Dravi. V Maribor je prišel že kot študent in mu je ostal zvest do odhoda. Po poklicu učitelj, kruh mu je zato dajala prosveta. Srčna izbira pa je bila kultura v najširšem pomenu besede. Najprej gledališče in potem vse ostalo. V kulturniški genom tega mesta bo ostal zapisan kot režiser najbolj znanega amaterskega gledališča Slava Klavora v Mariboru. Iz vrst njegovih igralcev so štirje kasnejši dobitniki Borštnikovega prstana. 11 plaket in priznanj različnih vrednosti in grbov različnih sijajev je prejel še v rajni Jugoslaviji, 4 v Sloveniji, med njimi - prvi - zlato plaketo Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Republike Slovenije, pri 95-ih pa je postal tudi častni občan mesta, ki mu je bilo drago.

Poklicna naglušnost spada med najpogostejše poklicne bolezni povsod po svetu. Vendar pri nas poklicnih bolezni že 30 let ne odkrivamo. Ko ljudje po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, niso upravičeni do odškodnine, ampak zgolj do slušnega aparata. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice je samo v letu 2019 na novo prejelo slušni aparat 17.336 oseb. V resnici nas hrup obdaja na vsakem koraku, pri čemer niso šole in vrtci nobena izjema. In ker je preventiva vedno boljša kot kurativa, zdrav sluh pa vreden več kot vsaka odškodnina, je sluh pomembno zaščititi. Učinkovit način zaščite bodisi na glasnih zabavah bodisi na delovnih mestih so slušni čepki, izdelani po meri in z vgrajenimi frekvenčnimi filtri, ki ublažijo velike jakosti hrupa, a še vedno omogočajo komunikacijo.

Vse od leta 1600 do danes so najprej Amsterdam, potem London in nazadnje New York prispevali odločilni delež k razvoju svetovnih velemest. Štiridelna dokumentarna serija predstavi to 400-letno zgodovino, boj za prevlado v svetovni trgovini, urbanizacijo, arhitekturne dosežke in velike mislece, ki so mesta sooblikovali.

3. del: Pretresi sodobnosti (1800-1880)
New York je le dve desetletji po vojni za neodvisnost dohitel London. V 19. stoletju sta obe mesti okusili industrijsko revolucijo, sodobnost in velikanske izzive, ki jih je prineslo priseljevanje in množična revščina. Vsako mesto je ponudilo svoj odgovor na nove izzive: eno je postalo največje mesto na svetu, drugo pa prvo t. i. vertikalno mesto.
Joseph Paxton – vrtnar, ki se je za svetovno razstavo leta 1851 domislil velikanskega rastlinjaka, prve velike montažne stavbe.
Elisha Otis – izumitelj dvigala, s katerim je New York naredil prvi korak k osvajanju višin.
James Bogardus – izumitelj, ki je gradil stavbe iz kovanega in litega železa, predhodnice nebotičnikov.

Cene se navaja na novo življenje, spoznava pa tudi, da pod površino navidezne sreče, v pekarni brbotajo globoka nesoglasja. Vendar to niso njegove skrbi, več ima opravka s težavami svoje hčere, ki živi z mamo. Pika je tipična najstnica, in, kadar pride na obisk, Ceneta seznani z vsemi svojimi problemi. Ta dan pa Ceneta čaka tudi prvi obisk pri Karmen, in čeprav ne ve kako bi se zadeve lotil, je kmalu jasno, da se bosta s Karmen dobro razumela. Cenetu dnevi hitro minevajo, zvečer, ko je doma sam, pa ugotavlja, da se je naveličal samskega življenja in se odloči, da bo temu tako ali drugače treba narediti konec.

SODA BIKARBONA
Prvotno so vsestransko uporabno sodo bikarbono pridobivali iz rastlinskega pepela. Belgijski kemik Ernest Solvay pa je zaslužen, da so jo lahko začeli pridobivati tudi iz kuhinjske soli in apnenca. Danica Štefok bo pokazala, kako si pripravimo bazičen pripravek za krepitev rastlin in odganjanje mrčesa. Iz sode si lahko naredimo tudi pralni prašek, piling za telo, dodajamo ga v šampone…
AKTIVIRANO OGLJE
Prikazali bomo, kako Slavko Turšič sestavlja plasti v rastlinjaku. Nova plast zemlje – vsaj 20 cm – je iz tretjine aktiviranega oglja, tretjine zdrobljenega kamenja, preostanek so naplavine in vrtna zemlja. Slavko meni, da je aktivirano biooglje izjemen pripomoček k izboljšanju strukture in življenja v tleh.
POLOŽIMO TRATO
V Drbetincih smo si ogledali, kako Jani Druzovič v različnih fazah vzgaja travo. Vedno več zanimanja je za 'preproge' iz prave trave, ki jo lahko položimo v enem dnevu. Stiki med travnimi zvitki se v nekaj dneh zarastejo in nastane lepa zelenica brez plevelov. Tako lahko za približno leto in pol, kolikor traja, da se nam lepo zaraste trava iz semena, prehitimo naravo.
navrtu@rtvslo.si

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Petdelna dokumentarna serija predstavi kulturne znamenitosti Gruzije, dežele zlatega runa in domovine vinske trte, ter njene naravne lepote, od subtropskih naravnih okolij do večnih ledenikov.

5. del:
V zadnjem delu serije o Gruziji spoznamo, kako so Mingrelci živeli nekoč na območju pokrajine Samegrelo. Avtor oddaje nam predstavi načine gradnje hiš, v katerih so ljudje nekoč živeli, stare mingrelske običaje in tradicionalne jedi. Gruzija slovi tudi kot domovina vina in zlasti Samegrelo je znan po avtohtonih vinskih sortah, pa tudi po čebelarstvu, s katerim se tamkajšnji prebivalci ukvarjajo že od davnih časov. Mingrelska kultura in način življenja sta se oblikovala skozi stoletja. Ljudje so marsikaj sprejeli od tujcev in se od njih učili, a hkrati so ohranili svoj značaj in način življenja. Samegrelo je imel v zgodovinskem procesu oblikovanja gruzijskega naroda zelo pomembno vlogo.

OUR GEORGIA / CHVENI SAQARTVELO / Gruzija / 2020 / Režija: Levan Akhobadze

Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.« Mt 4,4
razmišlja JANEZ VODIČAR

Muha Viola vsak dan bolj smrdi in prijatelji se nočejo več družiti z njo. Sprva se upira, nato pa sprevidi, da se bo morala umiti. Zdaj na vrtu spet povsod diši, toda zasliši se regljanje krastač. Bo morala Viola spet narediti malo svoje smrdeče brozge, da se bodo umaknile?

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Čeprav so parlamentarne počitnice in so na dopustu tudi prvaki političnih strank, med poslanci pred obetajočo se burno politično jesenjo ni miru. Stranke kujejo politične strategije in se pripravljajo na volilno kampanjo za prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo v rednem roku maja prihodnje leto. Torej le nekaj mesecev po koncu slovenskega predsedovanja EU. Kakšen izziv je politikom postavil rezultat nedavnega referenduma o zakonu o vodi? Kakšna bo poslej vloga prebujene mlade generacije, ki je postala glasna v referendumski kampanji in zastavlja jasna vprašanja o okolju, zaposlovanju in socialni politiki? Kateri novi obrazi bi lahko izzvali sedanje politične akterje? V tokratnem Dnevnikovem izboru o kovanju političnih strategij pred vročo politično jesenjo.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Film, posnet po ganljivi in navdiha polni resnični zgodbi.

Ramon je uspešen in cenjen v službi in doma ima ljubečo družino, ki ga občuduje; njegovo življenje je zavidanja vredno. Toda njegova sreča je hudo opoteča … Izve, da ima multiplo sklerozo in da prej ali slej ne bo zmogel prehoditi niti sto metrov. Ramon se mora odločiti: ali se bo vdal in dovolil, da izčrpavajoča bolezen počasi prevzame njegovo telo, ali pa se bo zanj pokončno bojeval. Ob rojstvu njegovega drugega otroka se v njem prebudi borec in odloči se, da se loti najtežjega in najskrajnejšega triatlona. Ob naključni pomoči nepričakovanega zaveznika se nauči, kako premagati vse ovire, ki mu jih na pot postavlja grozljiva bolezen.

Originalni naslov: 100 METROS
Leto produkcije: 2016
Država: Španija, Portugalska
Žanr: drama
Režija: Marcel Barrena
Scenarij: Marcel Barrena
Igrajo: Dani Rovira, Karra Elejalde, Alexandra Jiménez, David Verdaguer

V Poročilih ob 22.00 uri se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Razširjena informativna oddaja bo ponudila še zadnji dnevni pregled dogajanja na olimpijskih igrah, napovedali pa bomo tudi dogodke prihajajočega dne, kajti tekmovalni program se bo v Tokiu začel le nekaj ur po oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Na obalo naplavi čoln, s katerim je Erik odpeljal Adamovo truplo, in Adamov tast zahteva odgovore. Zdi se mu, da se njegov zet čudno vede, a to pripiše žalovanju. K domnevnemu Adamu pride tudi Erikov prijatelj, policist Frank, ki je globoko pretresen nad prijateljevo nesrečo. Erik se na odpadu poslovi od svojega avtodoma in nekdanjega življenja, Adamova hčerka Karin pa spozna njegove nekdanje prijatelje v deskarski skupnosti na plaži.

TWIN / Norveška / 2019
scenarij: Kristoffer Metcalfe, Anne Elvedal, Sofia Lersol Lund, Vegard, Steiro Amundsen
režija: Erika Calmeyer, Kristoffer Metcalfe
v glavnih vlogah: Kristofer Hivju, Rebekka Nystabakk, Mathilde Holtedahl Cuhra, Funnar Eiriksson, Nanna Blondell, Vebjørn Enger, Sigrid Erdal, Ellen Birgitte Winther

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Čeprav so parlamentarne počitnice in so na dopustu tudi prvaki političnih strank, med poslanci pred obetajočo se burno politično jesenjo ni miru. Stranke kujejo politične strategije in se pripravljajo na volilno kampanjo za prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo v rednem roku maja prihodnje leto. Torej le nekaj mesecev po koncu slovenskega predsedovanja EU. Kakšen izziv je politikom postavil rezultat nedavnega referenduma o zakonu o vodi? Kakšna bo poslej vloga prebujene mlade generacije, ki je postala glasna v referendumski kampanji in zastavlja jasna vprašanja o okolju, zaposlovanju in socialni politiki? Kateri novi obrazi bi lahko izzvali sedanje politične akterje? V tokratnem Dnevnikovem izboru o kovanju političnih strategij pred vročo politično jesenjo.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.