Nocoj v Kulturi spremljamo slovensko udeležbo na filmskem festivalu v švicarskem Locarnu in na pravkar končanem Motovunskem festivalu. Pogovarjali smo se s člani avstrijskega kvarteta Auner, ki je nastopil na festivalu Imago Sloveniae ter bili na slikarski razstavi Tanje Rener v Koroški galeriji. Začenjata se tudi Letni kino Slovenske kinoteke na muzejski ploščadi Metelkova ter festival zvočne umetnosti Topografija zvoka v ljubljanskem Škucu.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Dobrodošli v poletnem jutru iz Kopra. Ponudili vam bomo veliko poletnih, morskih tem, aktualnega dogajanja, govorili bomo z zanimivimi ljudmi, telovadili, potovali po vsej Primorski, iz naše kuhinje pa bo zadišalo po lahkotnih sredozemskih dobrotah.

V tej oddaji svojo življenjsko zgodbo pripovedujeta hotelir Namik Sadiku in fotograf Tristan Sherifi, oba iz Drača. Prvi se je po padcu strogega komunističnega režima v Albaniji z družino za nekaj časa izselil iz države, vendar se je vrnil in izkoristil novo priložnost za zasebno lastnino v Albaniji ter odprl hotel. Tristan Sherifi je premišljeval o tem, da bi se izselil. Njegov brat je tako kot številni Albanci odšel v Italijo, sam pa je rajši ostal in v novih razmerah v Albaniji našel dobro službo na televiziji. Oba, Sadiku in Sherifi govorita o Draču z ljubeznijo in izjavita, da ga ne bi nikoli zapustila.

Dr. Ivan Oražen ni bil le zdravnik, temveč tudi človek revolucionarnih pogledov, domoljub, ki se je bojeval za osvoboditev slovenskega naroda izpod Avstro-Ogrske. Premoženje je zapustil Medicinski fakulteti. V Oražnovem dijaškem domu še danes prebivajo mladi, ki študirajo medicino.

Dr. Ivan Oražen (1869–1921) je bil nezakonski otrok, ki se je proti mamini volji vpisal na študij medicine na Dunaju. Ko je bil star enaintrideset let, se je vrnil v Ljubljano. S poroko s pivovarnarjevo hčerko je obogatel, vendar ostal še naprej skromen. Leta 1906 je bil izvoljen v mestni svet, kasneje pa tudi za poslanca v deželnem zboru. Imel je zasebno prakso v Wolfovi hiši, ki je bila last njegovega tasta. Zaradi nenehnih razočaranj, ki jih je doživljal v deželnem zboru, je tega zapustil in se posvetil stroki, sokolstvu in ženi. Po začetku prve svetovne vojne je delal kot zdravnik prostovoljec v rezervni bolnišnici. Kmalu po ženini smrti je napravil prvo verzijo oporoke in jo nato še nekajkrat spremenil. Vse je zapustil Medicinski fakulteti z namenom, da ta uporabi premoženje »za ustanovitev in vzdrževanje zavoda Oražnov dijaški dom, v katerem naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega, srbskega in hrvaškega plemena, ki študirajo v Ljubljani…«. Zapisal je, da lahko v domu prebivajo tudi študentje nemedicinci, nikakor pa ne bogoslovci!
Oražnovo sorodstvo je oporoki nasprotovalo, vendar brez uspeha. Hiša na Wolfovi in Dolenjski cesti v Ljubljani še danes nudi brezplačno bivališče številnim študentom in študentkam.

Nedeljsko kosilo, goveja juha, narodno-zabavna glasba in frajtonarica – tipično slovensko, stereotipno slovensko. Koliko in v čem je harmonika, sicer po svetu razširjen inštrument, zares naša, posebna, kako o njej razmišljajo in kaj nanjo igrajo, ustvarjajo, bodo v besedi, sliki in z glasbo govorili naši uveljavljeni harmonikarji. Janez Dovč, Sašo Avsenik, Marko Hatlak in Miha Debevec s svojimi glasbili vstopajo v za harmoniko (ne)tipične, različne glasbene zvrsti, od ljudske in narodno-zabavne do klasične in pop glasbe. S svojo tehtno, strokovno besedo pa bo harmoniko v širši kontekst časa in družbe postavil antropolog in etnolog prof. dr. Rajko Muršič.
Scenaristka Milica Prešeren, režiserka Urška Žnidaršič, direktor fotografije Aleš Živec, montažer Martin Kastelic.

Polona je zgrožena, ker Meta za zajtrk pripravlja nezdravo hrano. Babica je hiperaktivna, delo v hiši organizira po svoje, vsem ukazuje in kritizira dekleta. Zarja gre ven s prijateljico, da bi se izognila babičinemu terorju, Dana odpelje Miška na sprehod in sreča čednega študenta. Polona zaman skuša ubraniti svoje prehranske, vzgojne in druge principe, ampak Meta ne odneha. Polona na pomoč pokliče očeta Jožeta.

Duh japonske kulture je bil spočet v Kjotu, stari prestolnici, se skozi stoletja kalil in brusil ter ohranil vse do danes. Svetovno prepoznavna japonska kakovost izvira prav iz tega mesta. Dokumentarna serija predstavlja tradicije tega središča, stare obrti in mojstre, pa tudi nova znanja, vse od tkanja do kulinarike.

24. del:
Spoznavali bomo, kako pomembno vlogo ima kjotska podtalnica pri ohranjanju kulturnega izročila. V slaščičarstvu dobra voda ravno prav poudari okus preprostih sestavin, pri barvanju tkanin pa je ključna za lepoto in živost barvnih odtenkov. Obiskali bomo še ateljeje, kjer izdelujejo lakirane predmete, in izdelovalca tradicionalnih strunskih glasbil šamisen.

MADE IN KYOTO / Japonska / 2014-2018

Po neuradnih podatkih je v času epidemije v Sloveniji odkritih za tretjino manj rakavih obolenj kot pred pojavom bolezni covid 19. Kaj to pomeni za prihodnost? Kaj povzroča raka, kako pomembni so preventivni programi odkrivanja in kaj nam o zdravljenju te bolezni in njej sami sporočajo bolniki? O vsem tem se bo v tokratni oddaji Moje mnenje z zdravniki in obolelimi pogovarjala Vida Petrovčič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Maxa zaskrbi, ker ima znova težave z grlom. Zdravnica mu zatrdi, da je najverjetneje kriva alergija. Evie ne ve, kako naj pove Floydu, da so ji v San Franciscu ponudili službo. Dr. Bloomovo so operirali, njeno jemanje analgetikov pa nadzoruje dr. Ligon, tudi nekdanji zasvojenec. Na urgenco pripeljejo zapornico zaradi toksičnega šoka. Max s skupino zdravnikov obišče zapor, da bi pregledal bolnice in jim zagotovil osnovno zdravstveno nego. Helen mora disciplinsko odgovarjati, ker je rakavi bolnici omogočila varno jemanje heroina.

NEW AMSTERDAM (II.) / ZDA / 2019
scenarij: David Schulner, Aaron Ginsburg, David Foster, Laura Valdivia
režija: Michael Slovis, Don Scardino, Jamie Payne, Nick Gomez, Peter Horton
v glavnih vlogah: Ryan Eggold, Janet Montgomery, Freema Agyeman, Jocko Sims, Tyler Labine, Anupam Kher

Gre za tv serijo, kjer mladi avtorji prikažejo portrete sovrstnikov iz Goriške, Tržaške in Benečije, ki izstopajo in se odlikujejo v različnih področjih. V tokratni epizodi se predstavita mlada prevajalka Giulia Rorato, prejemnica prestižne nagrade, ki jo podeljuje Evropska komisija za mlade prevajalce, in športna jadralka Giorgia Sinigoi. O njunih svetovih, prežetih s številnimi prepletajočimi se kontrasti, se je tokrat pogovarjal Danijel Bukovec, za montažo je poskrbel Jan Devetak, pri snemanju pa je sodeloval tudi Urban Košir.

A Vendégem című adásunkban Meszelics Lászlóról láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si oglejte portret Lászla Meszelicsa.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

V razširjeni informativni oddaji bomo spremljali dogajanje na olimpijskih igrah, s posebnim poudarkom na slovenskih nastopih. Pokazali bomo razplet tekmovanj in prve odzive športnikov.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Preteklost ni negibna, temveč se ves čas spreminja, iz roda v rod popravlja, dopolnjuje in prilagaja potrebam časa.
Vsaka generacija po svoje pretehtava preteklost in jo meri po sodobnih nazorih, da bi s tem po svoje oblikovala prihodnost. V procesu nenehnega tehtanja preteklosti in sedanjosti vlogo ikon skupnosti prevzemajo vedno nove in nove osebnosti; sijaj njihovih imen se nenehno spreminja, v spremenjenih okoliščinah tonejo v pozabo in spet vstajajo ... Tako se je od sredine devetnajstega stoletja dalje spreminjala tudi podoba dr. Janeza Bleiweisa, urednika Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja odigral vodilno vlogo v slovenskem narodnem gibanju.
V oddaji pretehtamo očitke, da je bil konzervativen, predstavimo, kako iskrivo je komuniciral z bralstvom Kmetijskih in rokodelskih novic, kako je bil zaslužen za uveljavljanje nekaterih besed, ki jih uporabljamo danes, kako je gledal na poezijo in kakšen odnos sta imela s Francetom Prešernom. Zakaj so ga imenovali in imeli za »očeta naroda« že za časa življenja, v čem je pomen njegovega narodno buditeljskega prizadevanja in v čem pomen njegovega truda za narodovo omiko? Po poti Bleiweisovega življenja in dela nas vodi etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik.
Scenaristka oddaje : Tatjana Markošek, režiser: Franc Arko.

Inkluzija je pojem, ki se je začel uporabljati ob snovanju pedagoških programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Unesco inkluzijo opredeljuje kot popolno sprejemanje in vključevanje vseh otrok in mladostnikov, cilj pa je razvijanje sožitja in občutka pripadnosti tako v razredu kot tudi družbi.

Kasija se pretvarja, da je dobitnica posebne značke Čuvaj goščave, zaradi katere je glavna v gozdu. Konrad se odloči, da si tudi on želi značko, zato si Kasija izmisli test, ki ga mora prestati, da bi jo osvojil. Po težavnem testu, ki ga Konrad opravi, ni zadovoljen, ko spozna, da si je Kasija vse izmislila.

Mladi tjulenj na treningu ubrani vse žoge, s tem pa razbesni bojevitega plamenca.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Policija lovi Shauna, vendar ta uide. Rachel ga najde ob avtocesti in ga poskuša prepričati, naj se preda. Pove mu tudi, da mu verjame, da ni kriv, ker je govorila z Levyjem. Shaun ji zaupa, kje so ga imeli ujetega in Rachel sklene, da se bo pogovorila s svojim nekdanjim šefom Hartom. Potem obišče sedež Cie, da bi izvedela, za kaj gre., toda Napier se ji izmika in ne izda ničesar. Flynn zasliši očividko Becky, ki je prva videla dogajanje na posnetku.

THE CAPTURE / Velika Britanija / 2019
scenarij: Ben Chanan
režija: Ben Chanan
v glavnih vlogah: Holliday Grainger, Callum Turner, Ben Miles, Laura Haddock, Barry Ward, Ralph Ineson

Veliki kitajski zid, jordanski dragulj Petra, izgubljeno mesto Inkov Machu Picchu in otoški srednjeveški samostan Mont-Saint-Michel – nemško-francoska dokumentarna serija s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in prepričljivo trirazsežno grafiko odstira skrivnosti starodavnih graditeljev.

1. del: Machu Picchu
Mesto na vrhu 2430 metrov visoke gore v Andih so zgradili Inki v 15. stoletju in je presenetljivo dobro ohranjeno, čeprav stoji na potresnem območju. S sodobno tehnologijo so arheologi, geologi, gradbeniki in drugi strokovnjaki v zadnjih letih razvozlali več ugank, povezanih z nastankom mesta. Med drugim so ugotovili, kako so Inki brez gradbenih strojev, posebnega orodja in celo brez malte postavili granitne zidove, ki kljubujejo teku stoletij. In kako so strma pobočja spremenili v stopničaste terase, ki skrivajo domiseln sistem odvodnjavanja in preprečujejo, da bi zemeljski plazovi odnesli stavbe v dolino.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Kulturi smo se pogovarjali z mednarodnimi gosti reggae festivala Overjam. Režiser Bojan Vuletić nam v kontroverzni TV seriji Družina razkriva zadnje tri dni pred aretacijo Slobodana Miloševića. Bili smo na koncertu mariborskega kantavtorja Petra Andreja in na razstavi mlade slikarke Neže Perovšek. Na koprskem festivalu Poletje z biseri je nastopila italijanska pevka Tosca, ena od zvezd festivala Sanremo.

Razširjena informativna oddaja bo ponudila še zadnji dnevni pregled dogajanja na olimpijskih igrah, napovedali pa bomo tudi dogodke prihajajočega dne, kajti tekmovalni program se bo v Tokiu začel le nekaj ur po oddaji.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Med državnim udarom po vsej Nemčiji, tudi v Weimarju, pride do uličnih spopadov med komunisti in konservativnimi prostovoljnimi vojaki. Gropius se zaveda, da mora šola ostati nepolitična, saj je izid udara negotov. Študentom, ki bodo politično dejavni, zagrozi z izključitvijo. Dörte med pogrebno slovesnostjo za žrtve spopadov razvije politični prapor. Poleg tega na skrivaj tiska letake za splošno stavko. Gropius jo pri tem zasači, zato uresniči grožnjo in jo izključi.

DIE NEUE ZEIT / Bauhaus - New Era / Nemčija / 2019
režija: Lars Kraume
scenarij: Lars Kraume, Judith Angerbauer, Lena Kiessler
v glavnih vlogah: Anna Maria Mühe, August Diehl, Valerie Pachner, Ludwig Trepte, Birgit Minichmayr

Preteklost ni negibna, temveč se ves čas spreminja, iz roda v rod popravlja, dopolnjuje in prilagaja potrebam časa.
Vsaka generacija po svoje pretehtava preteklost in jo meri po sodobnih nazorih, da bi s tem po svoje oblikovala prihodnost. V procesu nenehnega tehtanja preteklosti in sedanjosti vlogo ikon skupnosti prevzemajo vedno nove in nove osebnosti; sijaj njihovih imen se nenehno spreminja, v spremenjenih okoliščinah tonejo v pozabo in spet vstajajo ... Tako se je od sredine devetnajstega stoletja dalje spreminjala tudi podoba dr. Janeza Bleiweisa, urednika Kmetijskih in rokodelskih novic, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja odigral vodilno vlogo v slovenskem narodnem gibanju.
V oddaji pretehtamo očitke, da je bil konzervativen, predstavimo, kako iskrivo je komuniciral z bralstvom Kmetijskih in rokodelskih novic, kako je bil zaslužen za uveljavljanje nekaterih besed, ki jih uporabljamo danes, kako je gledal na poezijo in kakšen odnos sta imela s Francetom Prešernom. Zakaj so ga imenovali in imeli za »očeta naroda« že za časa življenja, v čem je pomen njegovega narodno buditeljskega prizadevanja in v čem pomen njegovega truda za narodovo omiko? Po poti Bleiweisovega življenja in dela nas vodi etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik.
Scenaristka oddaje : Tatjana Markošek, režiser: Franc Arko.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja informativna oddaja je namenjena pregledu olimpijskega dogajanja in je razširjena na 30 minut. Z gostom v studiu bomo osvetlili slovenske vrhunce dneva na olimpijskih igrah, novinarji na prizorišču pa bodo priskrbeli odzive slovenskih junakov iger, sledili bodo pregled najzanimivejšega dogajanja, zgodovinski utrinek in potopisna razglednica z Japonskega.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.