Pogovarjali smo se s tenoristom Jonasom Kaufmannom, ki je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nocoj nastopil v Cankarjevem domu. Včeraj smo obiskali festival Jeff v Kopru, kjer je občinstvo navdušila Maria Mazzota. Pogledali smo v program festivala Mladi levi, ki se v Ljubljani prične prihodnji teden in je posvečen Nevenki Koprivšek. V mariborskem artKitu smo si ogledali razstavo Bogdana Čobala Splav meduze, v ljubljanskem projektnem prostoru DUM pa razstavo Tanje Vujinović Meta Vrt Sfera 4.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Dobrodošli v poletnem jutru iz Kopra. Ponudili vam bomo veliko poletnih, morskih tem, aktualnega dogajanja, govorili bomo z zanimivimi ljudmi, telovadili, potovali po vsej Primorski, iz naše kuhinje pa bo zadišalo po lahkotnih sredozemskih dobrotah.

Franc Juriševič je športni ribič iz Izole. Rodil se je v Mariboru, očetu Primorcu in mami Gorenjki, vendar ga je morje zvabilo v Izolo. Pripoveduje o tekmovanjih športnega ribolova, o potrpežljivosti ribičev, ki včasih lovijo več ur, pa ne ujamejo niti ene ribe. Peter Bossman se je rodil v Gani. Njegov oče je kot ganski diplomat potoval po svetu in je bil tudi v Jugoslaviji. Po študentskih nemirih v Gani je Peter moral zapustiti državo. Vizum mu je izdala le Jugoslavija. Z ženo sta se spoznala med študijem medicine v Ljubljani in odprla prakso v Piranu. Ko je z družino hotel oditi, so Pirančani s peticijo izrazili željo, da ostane. Pred leti so mu predlagali, naj kandidira za župana, kar mu je uspelo, čeprav ni verjel, da mu bo.

Čeprav dvojina ni izključno slovenska, saj jo poznajo ne le drugje po Evropi, temveč tudi po svetu, je vendarle naša, posebna. Kje je (bila) prisotna, kaj se z njo dogaja danes in kaj se ji obeta? Na svojevrstnem potovanju skozi čas in slovenske pokrajine se razkrivajo razlike, značilnosti, zanimivosti dvojine, tako v jeziku kot v parnem plesu in partnerskih, medosebnih odnosih. Poglede na večpomensko dvojino vsak iz svoje perspektive odstirajo strokovnjaki in znanstveniki z različnih področij, ki med drugim opozarjajo na pestrost in različnost slovenskih pokrajin. To so razmisleki o dvojini in njeni večplastnosti, zgodovini, razvoju, vlogi, pomenu in današnji (ne)uporabi oz. (ne)izumiranju.
Scenaristka Milica Prešeren, režiser Primož Meško, direktor fotografije Aleš Živec, montažer Matjaž Jankovič.

Vsa družina sodeluje pri generalnem čiščenju. Leon obtoži Blaža, da je copatar. Dana se izogne pospravljanju tako, da gre z Miškom na sprehod. Zaplete v pogovor s socialno delavko, ki misli, da je dojenček njen. Slednja z ulice opazuje hišo Valič - Gromovih in sprašuje Rogljevo o domnevno neurejenih razmerah v družini.

S pomočjo kolesarskega navdušenca in oskrbnice koče spoznajte Rašico pri Ljubljani, kjer v sožitju uživajo kolesarji in planinci in odkrijte »neokrnjen« pogled na naše glavno mesto. Na Planini nad Vrhniko, bomo priča gradnji nove planinske koče, ki raste ob razglednem stolpu z dolgo zgodovino, povezano z začetki turizma v Ljubljani. Na Primorskem, natančneje v Hrastovljah, si bomo s skupino dijakov ogledali našo najbolj znano fresko, spoznali zgodbo umetnika, ki jih je odkril in obiskali galerijo, ki je posvečena njegovemu delu. Z pogovorom z idejnim očetom Pomika braniteljev slovenske zemlje na Cerju, se pred prav posebnim stolpom, naše odkrivanje neznane Slovenije konča.

Luiza Pesjakova, učenka samega Franceta Prešerna, je v 20. stoletju skoraj docela utonila v pozabo, danes pa ji priznavamo njeno vlogo v razvoju slovenskega slovstva.

Hči znanega ljubljanskega pravnika, politika in mecena Blaža Crobatha, sicer izobražena v več jezikih, je ljubezen do slovenščine odkrila pod vplivom Prešerna, kasneje pa Vraza in Levstika in ji v svojem javnem delovanju in literarnem ustvarjanju ostala strastno in predano zvesta do smrti. Luiza Pesjakova je bila predvsem pesnica, pisala pa je tudi novele in prvi slovenski »ženski« romantični roman Beatin dnevnik. Napisala je tudi libreto za opero Gorenjski slavček Antona Foersterja. O srečanju s Prešernom, ki jo je kot rosno mlado deklico usmeril na pot slovenskega jezika in poezije, je mnogo kasneje zapisala: "V veliki, svetli, z rumenkastimi vzorci poslikani sobani je stala velika miza, z zelenim suknom pogrnjena, vsa obložena s knjigami in pismi. Tamkaj je sedeval, zakopan v pravde. Vendar me je vselej ustavil, kadar sem sobo prehodivši šla k ljubemu očetu v dotično pisarno. Razgovarjal se je z mano, povedal mi kaj veselega ter smejal se mojemu smehu in mojim otročjim odgovorom tako, da so mu solze prihajale v oči." To srečanje jo je zaznamovalo za vse življenje. Ponosno in neomajno je sledila spominu na svojega velikega vzornika.
Kratki portret Luize Pesjakove, ki ga kot avtorica podpisuje Anka Pirš, skuša odstreti večplastno osebnost ženske, soproge, matere in pisateljice, ki je bila otrok svojega časa, pa kljub temu v svojih mislih in nemalokrat tudi smelih javnih nastopih veliko pred njim. Njen mili, toda odločni pogled lahko danes občudujemo na portretu, ki ga je naslikal Mihael Stroj in je na ogled v Narodni galeriji.

Lani je bilo v naši državi posvojenih 47 otrok; 30 jih je pred posvojitvijo živelo v Sloveniji, 17 pa v sedmih drugih državah. Kaj vse doživljajo otroci in posvojitelji? Kakšne so priprave na ta pomemben dogodek? Kateri postopki čakajo starše, ki želijo posvojiti otroka iz tujine? In kaj se zgodi, ko želi posvojenec poiskati biološke starše? O tem se bo v oddaji Moje mnenje z gosti pogovarjala Vida Petrovčič.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Max mora najti rešitev za uskladitev proračuna, sicer zaposleni ne bodo prejeli plač. Dr. Bloomova na urgenci dobi nepričakovan obisk. Dr. Frome se poda v boj z mlini na veter, ko poskuša doseči, da bi med šifrante za izdajanje računov zavarovalnicam dodali tudi težavo, ki pesti njegovega bolnika in številne druge ljudi. Dr. Reynoldsu še vedno ne uspe Maxu povedati, da se bo odselil in zapustil bolnišnico.

NEW AMSTERDAM (II.) / ZDA / 2019
scenarij: David Schulner, Aaron Ginsburg, David Foster, Laura Valdivia
režija: Michael Slovis, Don Scardino, Jamie Payne, Nick Gomez, Peter Horton
v glavnih vlogah: Ryan Eggold, Janet Montgomery, Freema Agyeman, Jocko Sims, Tyler Labine, Anupam Kher

Nova storitev na gornjeseniški Vzorčni kmetiji. Odprli trgovino z lokalnimi izdelki.
Drugi poletni slovenski tabor. Tudi letos se je pričel z jezikovno in glasbeno delavnico.
Reka Raba. Na Madžarsko priteče pri Dolnjem Seniku in je pravi idilični kraj za ljubitelje miru ter narave.

A Vendégem című adásban Dragosics Máriáról láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si lahko ogledate portret Márie Dragosics.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Avtizem nekaterim z izjemnimi sposobnostmi na določenem področju pripisuje genialnost, drugim priznava, da nikoli ne bodo zmožni samostojnega življenja.
Kako pa je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej živijo med nami, v svetu, ki ni črno-bel, ki je naš in njihov.


Izobraževalni program
Scenarij: Milica Prešeren
Režija: Marko Naberšnik

Danes smo nenehno izpostavljeni množici dražljajev in poplavi informacij. Zelo redko smo nedosegljivi in odmaknjeni od katerega koli zaslona, in tako nas le redko nihče ne nagovarja. Pri tem pa je nastal krut boj za pozornost občinstva. Toda ker je vsakdo lahko pozoren največ 24 ur na dan, na nas povsod prežijo lovci na pozornost in pri tem, kako nam jo izpuliti, ne izbirajo sredstev. Pozornost je dragocena zato, ker se dobro prodaja. Govorimo o ekonomiji pozornosti, ekonomiji prodajanja naše pozornosti oglaševalcem.

Kasija in Konrad odkrijeta, da je Kasijino najljubše drevo zadela strela. Iz njega tečejo potočki nektarja. Ker Kasija noče zavreči niti kapljice, ga vsega naenkrat posrka. Od preobilice sladkorja Kasija postane vznesena in Konrad ji težko sledi. Poskrbeti mora, da bo njegova prijateljica prišla varno domov.

Čarovnikova metla se poškoduje in nezavestna obleži na Mandijevem vrtu. Ko začneta Mandi in Pipi zjutraj urejati vrt, je to kot naročeno. Toda metlo bo treba najprej ukrotiti.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Rachel preseneti Harta na večerji z ženo in ugotovi, da so ji primer Sycamore podtaknili, da bi bil rešen tako, kot so hoteli. Shaun od aktivistov izve, kaj so pravzaprav hoteli s tem podvigom, in ti pričakujejo, da bo sodeloval z njimi do konca in se žrtvoval, da bi lahko dokazali svoje. Rachel se v obupu zateče v mačehino hišo, ker se boji, da ji bodo stregli po življenju. Za pomoč prosi Flynna. Obveščevalne služne se dogovorijo, da bodo ukrepale skupaj.

THE CAPTURE / Velika Britanija / 2019
scenarij: Ben Chanan
režija: Ben Chanan
v glavnih vlogah: Holliday Grainger, Callum Turner, Ben Miles, Laura Haddock, Barry Ward, Ralph Ineson

Veliki kitajski zid, jordanski dragulj Petra, izgubljeno mesto Inkov Machu Picchu in otoški srednjeveški samostan Mont Saint-Michel – nemško-francoska dokumentarna serija s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki in prepričljivo trirazsežno grafiko odstira skrivnosti starodavnih graditeljev.

2. del: Petra - puščavska vrtnica
Več kot 2000 let staro nabatejsko mesto sredi jordanske puščave vsako leto obišče pol milijona turistov, vendar so arheologi doslej raziskali le manjši del ruševin. Nekatere podrobnosti gradnje veličastnih stavb iz peščenjaka so še danes uganka. Nobenega dvoma pa ni, da so Nabatejci znali izkoristiti naravno lepoto kamna in bili obenem spretni inženirji, saj so kljub pomanjkanju dežja z zapletenim vodovodnim sistemom vse mesto oskrbovali z vodo. Imeli so je v izobilju, kot kažejo ostanki številnih bazenov in vodnjakov. Petra je zaradi razkošja veljala za nekakšen Las Vegas svojega časa, dokler ni v sedmem stoletju utonila v pozabo.

Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni.

V Ljubljani rojena Vela Nigrin je postala slavna v Beogradu. „Njena samonikla umetnost je cvetela kot redek in nežen rododendron na granitu trde volje,« so zapisali kritiki. Z odlično igro in lepoto je odprla vrata vsem slovenskim igralkam, ki jih je zamikala tujina.

Serija TV vinjet prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni.

Med slovenskimi skladatelji ima svoje mesto tudi Davorin Jenko, ki je dolgo živel in delal deloval v Srbiji in tam žel slavo. Slovencem pa je zapustil bogato glasbeno dediščino, tudi zborovsko skladbo Naprej zastava slave, nekdanjo slovensko himno v času kraljevine SHS.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pogledali bomo, kako poteka gostovanje ljubljanskega Baleta v Madridu in predstavili Nepočesane misli, sedemnajsti roman Emila Filipčiča. Ogledali si bomo razstavo Polonce Lovšin Gibanje za javni govor in obiskali mednarodno delavnico konserviranja-restavriranja stenskih poslikav v Gradišču pri Divači ter snemanje drugega dela filma Gajin svet Petra Bratuše.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Izključena študentka Dörte Helm se preseli v komuno svojega nekdanjega fanta Auerbacha, kjer poleg kmečkega dela prevzame poučevanje otrok. Walter Gropius jo obišče in ji ponudi nadaljevanje študija, vendar ji zamolči, da bodo študentke v novem študijskem letu študirale samo tkalstvo, kar je v ostrem nasprotju z emancipacijskimi ideali šole. Dörte temu nasprotuje s člankom in grafiko ter Gropiusu očita, da je počepnil pred mestnim odborom. Toda ne ve, da je ženski razred predlagala njena prijateljica Gunta. Gropius imenuje Oskarja Schlemmerja in Paula Kleeja za nova mojstra, da bi omejil prevlado mojstra Ittna. Spre se z uglednim Theom von Doesburgom, zastopnikom konstruktivizma, ki potem študente poučuje na skrivaj. Dörte dobi dovoljenje za študij stenskega slikarstva pri Oskarju Schlemmerju, to pa sproži govorice o njej in Gropiusu. Zakaj lahko počne to, kar njenim kolegicam ni dovoljeno?

DIE NEUE ZEIT / Bauhaus - New Era / Nemčija / 2019
režija: Lars Kraume
scenarij: Lars Kraume, Judith Angerbauer, Lena Kiessler
v glavnih vlogah: Anna Maria Mühe, August Diehl, Valerie Pachner, Ludwig Trepte, Birgit Minichmayr

Avtizem nekaterim z izjemnimi sposobnostmi na določenem področju pripisuje genialnost, drugim priznava, da nikoli ne bodo zmožni samostojnega življenja.
Kako pa je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej živijo med nami, v svetu, ki ni črno-bel, ki je naš in njihov.


Izobraževalni program
Scenarij: Milica Prešeren
Režija: Marko Naberšnik

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.