Pogledali bomo, kako poteka gostovanje ljubljanskega Baleta v Madridu in predstavili Nepočesane misli, sedemnajsti roman Emila Filipčiča. Ogledali si bomo razstavo Polonce Lovšin Gibanje za javni govor in obiskali mednarodno delavnico konserviranja-restavriranja stenskih poslikav v Gradišču pri Divači ter snemanje drugega dela filma Gajin svet Petra Bratuše.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Dobrodošli v poletnem jutru iz Kopra. Ponudili vam bomo veliko poletnih, morskih tem, aktualnega dogajanja, govorili bomo z zanimivimi ljudmi, telovadili, potovali po vsej Primorski, iz naše kuhinje pa bo zadišalo po lahkotnih sredozemskih dobrotah.

Jug Francije se ponaša s številnimi naravnimi bogastvi in pestro kulturno dediščino. Paul, gojitelj školjk, ki živi v ribiškem naselju nedaleč od Marseilla, in Nathalie, vodja kulturne ustanove v mestecu Le Boulou tik ob špansko-francoski meji, gledalcem skozi svoji zgodbi razkrijeta, katere so prednosti in izzivi življenja ob sredozemski obali Francije.

Gino se bo odpravil v kraje, ki jih še ni obiskal, na obalo pri Coneru. Kristalno morje obdaja gričevje, bogato z vinogradi. Ta del imenujejo tudi nova Toskana. K črnemu vinu, ki ga tam zaradi odlične lege in prsti pridelujejo že več stoletij, bo Gino pripravil osvežujočo sladico: sadje, oblito s čokolado. Nato se bo odpravil še v srednjeveško mestece Castelfidardo, ki je v svetu najbolj poznano po harmoniki. V muzeju si bo ogledal največjo harmoniko na svetu in poklepetal z Giancarlom, ki jo je izdelal. Od tam ga bo pot spet zanesla na obalo, v mestece Numana. Poskusil bo veslati na deski, vendar bo ugotovil, da se najvarneje počuti na čolnu, in nam za konec razkril recept za odlične testenine s štirimi vrstami sira.

Avtizem nekaterim z izjemnimi sposobnostmi na določenem področju pripisuje genialnost, drugim priznava, da nikoli ne bodo zmožni samostojnega življenja.
Kako pa je v resnici živeti z avtizmom? Kaj da in kaj vzame? Kaj osebe z različnimi avtističnimi motnjami, od otroškega in atipičnega avtizma do Aspergerjevega sindroma, potrebujejo, kako se počutijo? Kakšne so njihove izjemne sposobnosti, kateri so njihovi primanjkljaji? Kakšne skrbi in veselje delijo s svojimi starši, okolico? Viktor, Tamara, Bor, Alek in Tadej živijo med nami, v svetu, ki ni črno-bel, ki je naš in njihov.


Izobraževalni program
Scenarij: Milica Prešeren
Režija: Marko Naberšnik

Polona je jezna, ker Blaž ni popravil pralnega stroja. Leon se na skrivaj sreča z babico, ki noče k njim na obisk, ker je skregana s Polono. Zarja povsod sledi Gorazdu, ki se ji izogiba. Blaž pripelje babico domov in Polona negoduje. Zarja pripelje še Jožeta, ki je prepričan, da ga Meta ne mara več.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Redovnica Felicita (Terezija) Kalinšek je avtorica znamenite Slovenske kuharice. Kratki film preverja njene recepte v okviru današnjega časa.

Felicita Kalinšek (1865–1937) je bila učiteljica kuhanja na Gospodinjski šoli v Ljubljani, ki jo je ustanovila Kmetijska družba za Kranjsko. Poučevala je dekleta iz premožnih družin. Njena Slovenska kuharica je do danes doživela ogromno ponatisov, saj še vedno velja za kuharsko knjigo, po kateri se zgledujejo mnogi. V kratkem dokumentarnem filmu recepte Felicite Kalinšek obujajo šolske sestre v samostanu pod gradom v Repnjah ter drugi poznavalci kulinarike in razlagalci vloge prehrane v sedanji družbi. Izvemo, zakaj je danes težko kuhati po nekdanjih navadah in zakaj je včasih dobro, da jih še spoštujemo in jim sledimo.
Skozi zgodbo sestre Felicite odkrivamo zgodbe današnjega časa: zgodbo urednice kuharskih knjig Edvine Novak in zgodbo mednarodno priznanega kuharskega mojstra Janeza Bratovža. Scenaristka in režiserka Nina Blažin je v dokumentarnem filmu s kuhanjem zbudila pozabljene spomine sodelujočih in se vprašala: Kaj je dom? Kako dišijo spomini?

Dragotin Gustinčič je bil človek, ki je usodno zaznamoval našo polpreteklo zgodovino in za seboj pustil ogromno sledi. Najpomembnejši pa je bil njegov vizionarski duh in tudi njegova neustavljiva želja po spremembah, zaradi katere si je nakopal ogromno težav.

Dragutin Gustinčič (1882–1974) je bil politik in publicist, eden izmed ustanoviteljev KPJ, španski borec, zapornik na Golem otoku, profesor in prvi dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani ter avtor rokopisa »Das nationale Problem der Slowenen«, ki naj bi ga pozneje domnevno prepisal ter pod svojim imenom in naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja leta 1939 izdal Edvard Kardelj. V dokumentarnem portretu ta domneva ni potrjena, o čemer govori tudi njegov sin, danes pokojni Jurij Gustinčič. V svojem eseju je namreč Dragutin Gustinčič podrobno utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitev slovenske samostojne federativne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi najbolje ustrezala slovenskim narodnokulturnim in socialnopolitičnim interesom. Zastopal je tezo, ki je slovenski komunisti niso sprejeli – bil je namreč proti temu, da bi bila Slovenija v Jugoslaviji. Po njegovih nazorih je Slovenija spadala v srednjo Evropo, kar je bilo za tiste čase heretično razmišljanje.
Gre za predstavnika prve generacija komunistov, ki so verjeli v svoja prepričanja,ostro kritizirali razmere po drugi svetovni vojni, bili kritični do partije, izbrancev in privilegijev. Svoja stališča, od katerih ni odstopal, je tudi drago plačal.
Dokumentarni portret nosi podnaslov »Nevidni človek«. Prav v tem smislu se odvija pripoved o prevečkrat spregledanem Dragutinu Gustinčiču, ki se začne z iskanjem njegove rojstne hiše in konča z iskanjem njegovega groba v Gornji Košani. O Dragotinu spregovorijo: Vita Mavrič, dr. Aleš Gabrič, Alenka Puhar, dr. Bogo Zupančič, Jurij Gustinčič, Radovan Hrast in dr. Jurij Perovšek.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Max na videz mirno sprejme Floydovo odpoved. Lauren gre nerada na večerjo z mamo, ki je že stotič trezna. Helen sumi, da Valentina nepravilno izvaja poskusno zdravljenje. Dr. Kapoor dobi bolnika, pri katerem sumi dekompresijsko bolezen, bolnikova žena pa trdi, da se mož boji vode. Karen zahteva od Maxa, naj z vsemi sredstvi ustavi epidemijo opioidov, ki je vzela že številna življenja. Max takoj zahteva od zdravnikov, naj zmanjšajo predpisovanje opioidov.

NEW AMSTERDAM (II.) / ZDA / 2019
scenarij: David Schulner, Aaron Ginsburg, David Foster, Laura Valdivia
režija: Michael Slovis, Don Scardino, Jamie Payne, Nick Gomez, Peter Horton
v glavnih vlogah: Ryan Eggold, Janet Montgomery, Freema Agyeman, Jocko Sims, Tyler Labine, Anupam Kher

Praksa je pokazala pomanjkljivosti, odstopanja in celo zlorabe, je odgovor na naše vprašanje, zakaj nas letos po le dveh letih od uveljavitve zakona o osebni asistenci čakajo spremembe. Invalide med drugim najbolj skrbi ponovno ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence. Skrb vzbujajoče so tudi čudežne kapljice, ki naj bi v 28 dneh povrnile sluh, in prodaja slušnega pripomočka, ki si še zdaleč ne zasluži tega imena.

Az adás tartalma:

- befejező fázisánál tart a Radamosi Korai Fejlesztő Központ;
- az aratás, a tánc és a dal ünnepe Domonkosfán;
- Anna-napi találkozó Petesházán;
- a lendvai Pupilla bábszínház legújabb előadása;
- preraffaelita remekművek kiállítása Budapesten.

Vsebina oddaje:

- Center za zgodnji razvoj otrok v Radmožancih v zadnji fazi izgradnje;
- praznik žetve, plesa in pesmi v Domanjševcih;
- srečanje ob dnevu sv. Ane v Petišovcih;
- najnovejša predstava Lutkovnega gledališča Pupilla;
- razstava prerafaelitske umetnosti v Budimpešti.

Tik pred začetkom pouka v Poletnem Infodromu govorimo o spletu in družbenih omrežjih: kako smo vam pokazali novi TikTok račun oddaj za mlade naše Televizije, razložili, kaj je svoboda izražanja in kdaj je omejena ter kaj je astroturfing. V živalski vrt v Ljubljani se lahko odpravite tudi z Zoometrom, zanimalo pa nas je tudi, kako prepoznamo, da preveč časa namenjamo videoigram.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Sodelavci Hrvaške televizije predstavljajo utrip Pelješca pred gradnjo mostu.
Odpravili so se po peljeških stezah ter iskali kraje in ljudi, ki ustvarjajo svojevrstno zgodovinsko osebno izkaznico tega največjega dalmatinskega polotoka.
Most na Pelješac, ki bo eden največjih mostov v Evropi, je za Hrvaško zelo pomemben. Dolgo so čakali nanj, saj so ga napovedovali že v 90. letih preteklega stoletja. Neposredna povezava skrajnega juga s preostalim delom države prinaša ob spremembah v cestnem omrežju in spremljajoči infrastrukturi nove poslovne priložnosti, pa tudi spremembe v življenju domačinov na prelomu dveh tako pomembnih obdobij.

Konfucianizem je tradicionalna kitajska misel, katere začetnik je bil Konfucij, kitajski modrec, filozof in učitelj. Med ključnimi potezami nauka je poudarek na pomenu skupnosti in družbenih odnosih. Tkanje slednjih je v osrčju praks čaščenja prednikov. Gre za rituale, ki so se na Kitajskem pojavili še pred časom konfucianizma, kljub temu pa si delita poudarek na pomenu skupnosti pri oblikovanju in razumevanju posameznika.

Kmet ima zmagovalno srečko. Do jutra jo mora hraniti na varnem in za to je najbolj primeren pes. Žal je Bitzer brezupen pes čuvaj. Bo rešil srečko ali izgubil kmetovo bogastvo?

Plamenci stojijo na startni črti za tek na srednje proge. Med njimi se znajde odločen vsiljivec.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Poletni pozdrav je glasbena oddaja namenjena narodno zabavni glasbi z voditeljico Darjo Gajšek.
Poletje je najlepši čas za druženja, doživetja, ture in avanture. Za glasbenike pa čas najbolj intenzivnega dela, ki ga tvorijo veselice, poroke in druga praznovanja. Darja Gajšek je v tokratno oddajo povabila Ansambel Petra Finka, skupino Gadi ter mlad in nadobuden Ansambel Aktual iz Prekmurja. Gospodje in fantje bodo delili spomine in anekdote na ta bogat letni čas in nam predstavili svoje glasbene uspešnice.
Ogledali si bomo drugi del četrfinalnih spotov za Naj spot Poletnega pozdrava in izvedeli, katera dva spota nadaljujeta pot proti polfinalu. Glasbeni gostje in uredništvo bodo izbirali med spoti Mladih Pomurcev s pesmijo Ta noč bo najina, Šaljivcev s pesmijo V sreči in nesreči, Pol srca Ansambla Raubarji ter spot Najboljši sem Fehtarjev in prijateljev.

Navdih za nadaljevanko so bili resnični dogodki, ki so se zgodili poleti 1989 in zaradi katerih je Thomas Bethge več kot trideset let iskal resnico.
Dogajanje je postavljeno v izmišljeno spodnjesaško mesto Weesenburg. V šestih tednih se zgodita dva dvojna umora, poleg tega brez sledi izgine Barbara Neder, sestra vodje hamburške policije Thomasa Bethgeja in žena bogatega tiskarja Roberta Nederja. Barbara ima težave z alkoholom, Robert živi v drugi hiši s prijateljico, hči Theresa pa za mamino izginotje sumi očeta. Obsežna preiskava umorov in izginotja je težka naloga za policijo, ki dopušča možnost, da je na delu serijski morilec, čeprav vseh dogodkov sprva ne povezuje. V težkem položaju se znajde Thomas Bethge, ki nima pristojnosti preiskovanja zunaj Hamburga, a kljub temu ne more stati križem rok. Njegova zaveznica je mlada in neizkušena Anne Bach, ki je službo pri weesenburški policiji nastopila prav na dan dvojnega umora.

1. del: Izginotje
Leta 1989 se v gozdu na Spodnjem Saškem zgodita dva dvojna umora. Kmalu za tem brez sledu izgine Barbara Neder, sestra Thomasa Bethgeja, novega policijskega načelnika deželnega kriminalističnega urada v Hamburgu. Policisti iz Weesenburga menijo, da dogodki niso povezani in da se bo Barbara najbrž sama vrnila. Preživljala je težko obdobje, saj se je njen mož, tiskar Robert Neder, ločeval od nje, da bi zaživel z novo prijateljico. Barbarina družina meni drugače.

DAS GEHEIMNIS DES TOTENWALDES / Dark Woods / Nemčija / 2020
scenarij: Stefan Kolditz
režija: Sven Bohse
v glavnih vlogah: Matthias Brandt, Nicolas Ofczarek, Karoline Schuch, August Wittgenstein, Hanno Koffler, Silke Bodenbender, Jenny Schily, Andreas Lust

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Sarajevu se je danes začel 27. filmski festival, ki bo znova potekal v živo. Za nagrade »Srce Sarajeva« se bo v štirih kategorijah do naslednjega petka potegovala 48 filmov. V Mariboru smo s kolesom raziskovali umetniške sledi 19. stoletja, v ljubljanskem Škucu pa smo si ogledali razstavo Sebastiana Junga z naslovom Intenzivna nega. Več tudi o stanju kulture med epidemijo, statistične podatke je pripravil Statistični urad Slovenije. V kulturi bivanja pa o novem hotelu Bohinj, ki so ga zasnovali v biroju Ofis arhitekti.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Simon se med obnovo stanovanja, v katerem sicer živi z dolgoletno partnerico, raje kot skupaj z njo k njenim staršem, odpravi na obalo, k prijatelju iz mladosti. Načrtovano priložnostno delo, ki je hkrati tudi priložnost za zabavo in plačane poletne počitnice, se ob naključnem srečanju z ljubeznijo iz študentskih let spremeni v vrtoglavo zaporedje nepričakovanih dogodkov. Simonu vdor preteklosti v sedanjost spremeni čustvena razmerja in s tem življenje, oživljanje mladostne ljubezni postavi pod vprašaj njegovo začrtano pot v prihodnost.

Režija: Miha Knific / Igrajo: Klemen Novak (Simon), Mojca Fatur (Maja), Iva Krajnc (Urša), Marko Mandić (Dragan).

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.