Obiskali smo dve premieri, predstavo Zelda v Slovenskem mladinskem gledališču in plesno predstavo Nedoločena frekvenca v Španskih borcih. V Narodni galeriji so danes odprli drugi del razstave Hinka Smrekarja, ki zajema dela od konca 1. svetovne vojne pa do njegove smrti leta 1942. V Cankarjevem domu pa smo bili na koncertu berlinskega tehno skladatelja znanega kot Pantha du Prince.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Četrtek je dan za Mojco Mavec, ki bo reševala jezikovne zagate, delila nasvete iz domače lekarne, razbijala mite o najrazličnejših tematikah, preverjala, kakšno mnenje o Slovencih imajo tujci, ki živijo pri nas, znanim Slovencem pa bo zastavljala nenavadna vprašanja in od njih pričakovala resnicoljubne odgovore.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Otroški fantazijski film o prijateljstvu med fantom in vilinko.

13-letni Jas neki konec tedna, ko ga starši pustijo samega na domači kmetiji, v hlevu najde deklico in njeno babico. Izkaže se, da gre za vilinki, ki sta v njegovem hlevu našli zatočišče pred lovci. Ti v gozdu prežijo na vilince in jim poskušajo odvzeti biser, ki jim daje čarobno moč in s tem življenje. Jas in njegov prijatelj poskušata čarobna bitja rešiti pred zlimi silami. Mala vilinka pa prvič spoznava čudeže človeškega sveta, od televizije do opekača, in novima prijateljema v zameno predstavi svoj svet, v katerem je vse mogoče.

Izvirni naslov: LANDET AF GLAS / Danski film, 2018 / Režija in scenarij: Jeppe Vig Find, Marie Dalsgaard Rønn / Igrajo: Albert Rudbeck Lindhardt, Flora Ofelia Hofman Lindahl, Arien Takiar

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Franc Juriševič je športni ribič iz Izole. Rodil se je v Mariboru, očetu Primorcu in mami Gorenjki, vendar ga je morje zvabilo v Izolo. Pripoveduje o tekmovanjih športnega ribolova, o potrpežljivosti ribičev, ki včasih lovijo več ur, pa ne ujamejo niti ene ribe. Peter Bossman se je rodil v Gani. Njegov oče je kot ganski diplomat potoval po svetu in je bil tudi v Jugoslaviji. Po študentskih nemirih v Gani je Peter moral zapustiti državo. Vizum mu je izdala le Jugoslavija. Z ženo sta se spoznala med študijem medicine v Ljubljani in odprla prakso v Piranu. Ko je z družino hotel oditi, so Pirančani s peticijo izrazili željo, da ostane. Pred leti so mu predlagali, naj kandidira za župana, kar mu je uspelo, čeprav ni verjel, da mu bo.

Oddaja VKLOP želi mladim približati aktualne teme. Pri oddaji sodeluje tokrat skupina dijakov, ki z voditeljico Barbaro Ferluga postavljala vprašanja gostoma ter se oglaša v prispevkih.
Temi oddaje sta družbena situacija v Afganistanu ter položaj žensk, gosta pa novinarja Erik Valenčič in Karmen Švegl.

Az adás tartalma:

- információs táblák Szent Lászlóról a Muravidéken (Lendvai Tévéstúdió);
- rengeteg étel megy kárba Romániában (Erdélyi Magyar Televízió);
- burgonyaadomány a rászorulóknak (Szombathelyi Televízió);
- Kovács Ilonka néni 107. születésnapja (Újvidéki Televízió);
- 65 éves a Maros Művészegyüttes (Erdélyi Magyar Televízió);
- Harmónia díj a legjobb zenészeknek (Szlovákiai Magyar Televíziós Hírportál);
- Kopácsi Halásznapok (Drávatáj magazinműsor);
- gesztenyefesztivál (Keszthelyi Televízió).

Vsebina oddaje:

- informacijske table o kultu sv. Ladislava v Prekmurju;
- veliko zavržene hrane v Romuniji;
- razdeljevanje krompirja pomoči potrebnim;
- 107. rojstni dan Ilonke Kovács;
- 65-letnica Umetniške skupine Mures;
- nagrada Harmónia najboljšim glasbenikom;
- ribiški dnevi v Kopačevem;
- festival kostanja.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.

Permakultura je skovanka iz tujih besed PERMAnenten in agriKULTURA. Po slovensko torej trajnostno kmetijstvo. Pa vendar je permakultura več kot samo kmetijstvo. Kaj, lahko preverite v tokratni oddaji Na kratko.

Zafrk gleda televizijo, toda slika nenadoma izgine. Zafrk potrebuje novo televizijsko anteno. Z robotki se odpravi v Pariz in od tam odpelje del Eifflovega stolpa. Na srečo tja pridejo tudi Reaktivčki. Takoj vidijo, kaj se je zgodilo, in odhitijo na lov za Zafrkom.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je po skoraj dveh desetletjih čakanja ugledal luč sveta. Skrajni čas bi bil, da država ponudi odgovor na demografske spremembe, ki se odražajo v staranju prebivalstva, starejši od 65 let je že vsak peti Slovenec. Pred to preizkušnjo je vsa Evropa, ki je najstarejša celina tudi glede na svoje prebivalce. Bili smo na Švedskem, ki je lahko zgled zlasti pri oskrbi ljudi z demenco. Gre za bolezen, ki se bo s staranjem prebivalstva povzpela v vrh javnozdravstvenih problemov. V Italiji je oskrba starejših prepuščena predvsem tržnim zakonitostim in tudi črnemu trgu. V Avstrijo pa na delo prihaja več tisoč oskrbovalk iz tujine, pretežno iz držav vzhodne Evrope, a ostajajo prezrte in brez pravic. Povsod po Evropi tudi primanjkuje usposobljenih ljudi, ki bi skrbeli za starejše in pogosto morajo to odgovornost prevzeti na svoja pleča svojci. Tako je tudi v Sloveniji, kjer težava še zdaleč ni le premalo prostora v domovih za starejše, veliko preizkušnjo prinaša razvoj pomoči in oskrbe na domu. V kolesju luknjastega sistema pa se vendarle najdejo tudi dobre zgodbe, ki jih pišeta dobra volja in predanost posameznikov v veri, da lahko obstanemo le kot vključujoča, solidarna in sočutna družba. Avtorica: Andreja Gregorič.
Oddaja je del projekta TuEU – moč javnosti, za katero smo sredstva pridobili na razpisu Evropskega parlamenta.

Vsak peti Slovenec je starejši od 65 let. Leta 2060 bo toliko star že skoraj vsak tretji. Smo na to pripravljeni? Rešitve naj bi ponudil zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je po skoraj dveh desetletjih in neštetih različicah vendarle ugledal luč sveta. A vprašanj je še vedno več kot odgovorov. Največ dvomov je povezanih z zagotavljanjem finančne vzdržnosti sistema. V zakonu namreč ni opredeljeno financiranje dolgotrajne oskrbe. Tudi mnoga druga vprašanja naj bi reševali šele podzakonski akti. Mar vlada hiti z zakonom zato, ker se bliža konec mandata? Bo uredbe iz takega zakona sploh mogoče izvajati? Dolgotrajna oskrba naj bi se preselila v domače okolje. Pa bo tudi dostopna? Se bo čas čakanja na prosto posteljo v domovih za starejše kaj skrajšal? Kdo bo skrbel za starejše, sploh ob dejstvu, da usposobljen kader zapušča panogo, potrebe pa se bodo s staranjem prebivalstva samo še povečevale? Kje v sistemu so ljudje z demenco in ali politika sploh prepoznava razsežnosti te bolezni? Dolgoživost družbe je odraz razvitosti države. Kaj pa o državi pove skrb za dostojno starost njenih državljanov? V studio vabimo ključne akterje na področju oskrbe starejših, s katerimi bomo opredelili ključne izzive, ki so pred Slovenijo, zlasti v luči aktualnega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Pogovor bo vodila Andreja Gregorič.
Oddaja je del projekta TuEU – moč javnosti, za katero smo sredstva pridobili na razpisu Evropskega parlamenta.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Obiskali smo otvoritveno premiero čezmejnega plesnega festivala Gorica – Gorizia Icarus Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, v reviji Dialogi pa smo prebrali vse o slovenski kantavtorski sceni. Na mednarodni dan animiranega filma smo bili na podelitvi nagrade Saša Dobrile za življenjsko delo na področju animiranega filma režiserju in animatorju, pionirju slovenskih lutkovnih filmov, Dušanu Hrovatinu. Ogledali smo si psihološko srhljivko Sinoči v Sohu režiserja Edgarja Wrighta, ki je začel igrati v naših kinematografih, pogledali pa smo tudi v Cankarjev dom, kjer so ob 200. obletnici rojstva Dostojevskega otvorili razstavo Temnejša je noč, svetlejše so zvezde.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V oddaji Osmi dan smo se pogovarjali z Benjaminom Moserjem, avtorjem biografije o Susan Sontag, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado. Obiskali smo 40. festival nemega filma v Pordenonu, kjer je Andrej Goričar predstavil novo glasbo za film Erotikon z Ito Rino v glavni vlogi. Preverili smo, kako nastaja prestižna izdaja knjige Stati inu obstati o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Ob izidu dnevniških zapisov igralke in pisateljice Alje Tkačev pa smo se pogovarjali z njenimi prijatelji in gledališkimi sopotniki.

Božena Němcová s svojimi odraščajočimi otroki še naprej živi v revščini in brez moža, ki mora delati na Ogskem, vendar mu prenehajo izplačevati plačo zaradi obtožbe, da je ruski špicelj. Oba sta pod policijskim nadzorom zaradi stikov s češkimi domoljubi. Božena želi, da bi bili vsi njeni otroci izobraženi, vendar ji sredstva tega ne dopuščajo in z možem je na bojni nogi glede vzgoje otrok. Božena dokonča Babico, svoje najslavnejše delo, vendar ji ga njen založnik noče izdati, dokler se za natis knjige ne zavzame grofica Kounicová. Njeno okolico in njenega moža moti njen nekonvencionalen način življenja. Zaradi zdravstvenih težav vse težje piše.

BOŽENA / Češka republika / 2021
scenarij: Martina Komárková, Hana Wlodarczyková
režija: Lenka Wimmerová
v glavnih vlogah: Anna Geislerová, Jan Hájek, Anna Kameníková, Martin Mysicka, Krystof Hádek, Václav Matejovský

Most na Pelješac je z dolžino 2404 metre eden večjih evropskih mostov. Po tehnološki zahtevnosti gradnje in zahtevnosti projekta pa se uvršča tudi med najzahtevnejše mostove v svetu. Most stoji na območju izjemno visoke seizmične aktivnosti in sunkovitih vetrov. Primerna skalnata tla za vgradnjo temeljev pa so bila šele 80 metrov pod morskim dnom. Skoraj 130 metrov dolge pilote so v enem kosu pripeljali iz Kitajske in jih zabili v tla pod morjem. Most je projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki nam bo v studiu predstavil gradnjo mostu na Pelješac.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.