Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Četrtek je dan za Mojco Mavec, ki bo reševala jezikovne zagate, delila nasvete iz domače lekarne, razbijala mite o najrazličnejših tematikah, preverjala, kakšno mnenje o Slovencih imajo tujci, ki živijo pri nas, znanim Slovencem pa bo zastavljala nenavadna vprašanja in od njih pričakovala resnicoljubne odgovore.

Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?

V novembru bo Državni zbor potrjeval proračuna za prihodnji dve leti. Vlada svoje proračunske temelje gradi na gospodarski rasti in stavi na velika vlaganja. Toda fiskalni svet svari pred primanjkljajem v državni blagajni za leto 2022, v višini 2,5 milijarde evrov. Ekonomisti opozarjajo, da bi lahko ukrepi te vlade v štirih letih povzročili celo 11 milijard evrov primanjkljaja. Ali bi morala vlada v času, ko se energenti in druge dobrine dražijo, proračunske izdatke načrtovati bolj preudarno? Kako zagotoviti nove prilive v državni proračun v času podražitev? O makroekonomskih izzivih in o stanju naših javnih financ v oddaji Moje mnenje z Mojco Šetinc Pašek.

Novembra 2018 je minilo 60 let od premiere prve slovenske TV-drame Noč na verne duše. Začetki so vredni spomina in poklona.

Dramska tvornost se je na šele nastajajoči ljubljanski televiziji se je začela že pred tem pod vodstvom prvega dramaturga Vasje Predana, razcvet pa je doživela s karizmatičnim prvim urednikom dramske redakcije Sašom Vugo. Ta je uredništvo zasnoval, ga vodil in k sodelovanju privabil različne scenariste, režiserje in druge kreativne sodelavce, ki so razvili pestro televizijsko igrano produkcijo.
V letu okroglih jubilejev radia in televizije je avtor dokumentarnega filma Idealisti Slavko Hren orisal začetke dramske tvornosti na nacionalni televiziji v času, ko takratna ljubljanska enota sploh še ni redno oddajala. Igrani program pa je imel v začetnih načrtih snovalcev sheme celotnega programa izjemno pomembno vlogo.
V filmu sodelujejo prvi dramaturg Vasja Predan, dokumentalistka Jožica Hafner, dramaturg in scenarist Vladimir Frantar, nekdanji odgovorni urednik kulturno umetniških programov TVS Dušan Voglar in mnogi drugi.

Kadar beseda nanese na Janija Kovačiča, enotno mnenje ne obstaja. Profesor, kantavtor, pesnik, pisatelj, filozof, humanist, antiheroj, petkov kolesar – in ne nujno v tem vrstnem redu. Predvsem pa prepričanec v moč besede. Človeška neumnost namreč ne pozna meja in Jani jo zna ubesediti na posmehljiv ali žlahtno ironičen način. Prvi, jasno! Ja, tudi opredelil se je, vendar je vedno izbral stran – človeka. Ker besede zapoje, ne gre za poezijo, temveč pojezijo, pravzaprav ljudske evangelije na urbani način. To počne že celih petinštirideset let, ko se je prvič predstavil na ljubljanski filozofski fakulteti. Gost oddaje Profil je profesor, kantavtor, nesojeni član prve jugoslovanske/slovenske bob ekipe, pionir popularnega računalništva v Sloveniji, pa tudi obraz vsakršnih protestov s človeškim obrazom – Jani Kovačič.

“V petek zvečer” je glasbeno-razvedrilna oddaja, ki prinaša dobro uro zabave, glasbe, humorja in tekmovalnosti.
V oddaji tekmujeta Postojna proti Celju. V primorski ekipi so Tomo Tiringer, Cvetka Kernel in Matic Marentič, v štajerski pa Hajdi Korošec Jazbinšek, Tina Trstenjak in Aleš Kolar. Z glasbo skrbijo Diamanti, v živo pa pojejo Uroš in Tjaša, Fehtarji, ansambel Erazem, Il Divji, Klateži, Jana Šušteršič, Saša Debeljak, Karmen Klinc ter Saša Lešnjek. Voditelja oddaje sta Melani Mekicar in Blaž Švab.

Stanislav Škrabec je bil največji jezikoslovec slovenist 19. stoletja, rojen 1844 v vasi Hrovača, na domačiji, ki danes nosi njegovo ime.

Bil je prvorojenec kmečke družine, ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici, kjer je bil trikrat vpisan v zlato knjigo odličnjakov. Na gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1863 in še istega leta stopil v frančiškanski red. Krstno ime Anton je zamenjal z imenom Stanislav. Na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu je poučeval slovenščino, grščino in nemščino, nato pa je od leta 1869 do 1872 v Gradcu študiral klasično in slovansko jezikoslovje ter leta 1876 opravil profesorski izpit. Že od leta 1873 je živel v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Gorici, kjer je poučeval na interni frančiškanski gimnaziji, in tam ostal skoraj 43 let, vse do leta 1915, ko se je zaradi bližine Soške fronte med prvo svetovno vojno moral umakniti v Ljubljano, kjer je 6. oktobra leta 1918 tudi umrl.
Škrabčevo osrednje delo zajema predvsem glasoslovje in pravopis slovenskega knjižnega jezika, čeprav se je ukvarjal tudi z oblikoslovjem, skladnjo in stilistiko. Njegove jezikoslovne raziskave in normiranje so potekali v želji, da bi se Slovenci v šoli in cerkvi naučili svojega knjižnega jezika, v katerem bi se med seboj sporazumevali ter pisali. Zato danes velja za očeta slovenske fonetike.
Scenarij Zdravko Duša, režija Matjaž Žbontar.

Drugi dan svetovnega prvenstva v ritmični gimnastiki se bodo najboljše pomerile še v dveh finalih s posameznimi rekviziti, tokrat s kiji in trakom. Z vami bo Jolanda Bertole.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Kako obvladovati in voditi množice v demokratični ureditvi? Dokumentarna oddaja z bogatim arhivskim gradivom pokaže, kako so mnenjski vodje v ZDA razvili orodje prepričevanja prebivalstva, da bi to privolilo v vstop v prvo svetovno vojno, in kako jim je v manj kot 50 letih uspelo razviti eno najbolj prodornih strok našega časa – odnose z javnostmi.

PROPAGANDA, LA FABRIQUE DU CONSENTEMENT / PROPAGANDA - THE MANUFACTURE OF CONSENT / Francija / 2017 / Režija: Jimmy Leipold

V tokratni Avtomobilnosti bomo govorili o hibridnih tehnologijah, o oblikovanju električnega avtomobila, se zapeljali z električnimi kolesi, prvič zapeljali Škodo fabio, pogledali na domačo predstavitev Audija Q4 e-tron in testirali Fiata 500.

Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove.
Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
On- mednarodno priznani trener jadranja iz Slovenije, ona- Avstrijka, živeča med vršaci, v krajih, znanih po zimskih športih, in vendar prav tako močno vpeta v jadranje. Oba živita svetovljansko, razgibano življenje, zato sta se odločila, da za toplejši del leta sidro vržeta na naši Obali. Na sanjski lokaciji je tako zrastla njuna sanjska kopenska barka.
Čeprav med našimi obiski hiš in stanovanj po Sloveniji vidimo številne domiselne rešitve, kako iz majhnega prostora iztisniti čim več, smo bili navdušeni nad »garsonjerco«, kot svoje stanovanje imenuje lastnica. Del starejše hiše v Ljubljani je uredila popolnoma po svojih zamislih in okusu.
Marsikdo se bo gotovo strinjal z mislijo, da je najlepši dodatek v domu – rastlina. Pri čemer je beseda »dodatek« močno v navednicah, saj gre vendar za živa bitja, ki nam skrb in ljubezen vračajo s tiho prisotnostjo, stanovitnostjo ter nemo lepoto. Sploh pa beseda dodatek ni več na mestu, ko gre za stanovanje mladega para. Pri njima je namreč v taki številčni premoči, da sta skorajda že lastnika sostanovalca rastlin.

Svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je kot prva ženska v zgodovini postala solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, bo poslušalce razvajala z izvrstno izvedbo Koncerta za flavto št. 1, K 313 W. A. Mozarta. Pod taktirko odličnega Mateta Bekavca jo spremlja Simfonični orkester RTV Slovenija, ki je za uvod zaigral Uverturo v opero Beg iz Seraja istega skladatelja.

Bobnar Ratko Divjak je z Big Bandom RTV Slovenija sodeloval več desetletij. Kot vodilni bobnar je z njim odigral vrsto koncertov in posnel številne skladbe. Med temi je velik del opusa Jožeta Privška, ki je zasedbo v tem času tudi vodil, zato bo zazvenel izbor aranžmajev Privškovega instrumentalnega džezovskega opusa.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.