UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Teden začenjata Špela Močnik in David Urankar, ki ob ponedeljkih rešujeta pravne dileme in podajata predloge za branje. Novost letošnje sezone je Televizijski bralni klub, v katerem skupaj z gledalci beremo knjige in o njih razpravljamo z različnimi gosti. Špela in David pa še zmeraj ostajata glavna akterja prve jutranje telenovele, t. i. »Žajfnice«, v kateri svoja stališča o najrazličnejših dilemah iz vsakdanjega življenja podkrepita z mnenjem strokovnjakov.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Prvi november je praznik spomina, čas, ko smo v mislih z bližnjimi, ki jih ni več med nami. Jezus pa nam je obljubil večno življenje.

Prvi november je praznik spomina, čas, ko smo v mislih z bližnjimi, ki jih ni več med nami. Jezus nam je obljubil večno življenje. O njegovem učlovečenju, smrti in vstajenju govorijo Sveto pismo, cerkveni učitelji in nauk Cerke. Katoličani verujejo, da je Kristus vstal od mrtvih in da je smrt začetek večnega življenja. Pri razumevanju tega prehoda ima posebno mesto tudi krščanski pogreb.
Koprski škof msgr. Jurij Bizjak je zlatomašnik. V škofa je bil posvečen pred 20. mi leti in je še vedno prežet z Božjo besedo.
V novembru vabi papež k molitvi za tiste, ki trpijo zaradi depresije ali so izgoreli.

Toni Blažki in Anžetu pomaga na glasbenem natečaju za nastop na še enem poslovilnem koncertu Pavarottija. V želji po slavi in denarju naredi tudi majhno, vendar zelo umazano uslugo članu izborne komisije. Slava pa vedno ne pomeni tudi bogastva…

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Pred 30 000 leti, ko so bili ljudje še nomadski lovci in nabiralci, se nam je približalo nekaj volkov. Ker so nas očarali, smo jih povabili medse. Iz peščice krotkih volkov so se razvili psi in postali del našega življenja. Ljudje so kmalu prepoznali njihove izjemne sposobnosti in jih izkoristili v svoj prid. Tokrat bomo spremljali psa svetega Huberta, ki odlično prepoznava vonje in v afriškem rezervatu išče krivolovce, belgijsko ovčarko, ki v Kambodži išče zemeljske mine in bombe, mlado psico, ki ljudem pomaga premagovati strahove, in psička, ki kljub slabim izkušnjam z ljudmi danes pomaga dečku z mišično boleznijo. Z brezpogojno ljubeznijo je pes resnično človekov najboljši prijatelj.

Tokrat vabimo na pustolovščino, ki se je pred pravljičnimi sedmimi leti začela na grebenu Kolovrata, od koder so jo brezmejne poti pripeljale v številne zelene doline in ljubke vasice, kjer žvrgoli slovenščina, pa tudi narečna govorica. Sanje o klateškem vodniku, ki podčrtuje neizmeren zaklad kulturne dediščine slovenstva, se nam razkriva skozi ljudske pravljice, so se uresničile avtorici družinskega vodnika "Pravljične poti brez meja" Ireni Cerar. Z nami bo tudi Igor Černo, skrbnik Etnografskega muzeja Bardo v Terski dolini.

Oddajo začenjamo z napovedjo dogodka, ki ga organizira Mohorjeva - Slovenski knjižni center v Celovcu. Srečanje strokovnjakov in dobrih poznavalcev manjšinke problematike bo tri srede zapored v mesecu novembru izvedlo predavanja v okviru projekta Manjšine - okno v svet.. Prvo bo na sporedu že to sredo na temo Varstvo manjšin in avtonomija. Samoumevna zaveznika ali nasprotnika.
V nadaljevanju as bomo popeljali po delu Poti miru od Alp do Jadrana, ki poteka po ostalinah Soške fronte iz Prve svetovne vojne na Goriškem oziroma Doberdobskem Krasu, ki je danes v Italiji. Kraji na tem območju so kljub temu, da so bili pred sto in več leti razrušeni, ohranili svojo slovensko bit. Ideja Poti miru, ki jo razvija Fundacija Poti miru iz Kobarida je bila lani razglašena za najboljši Interregov projekt, namen Poti pa je ohranjanje dediščine in spomina, razvijanje kulturnega turizma in širjenje vrednot miru.
Kaplan Ivan Matko je leta 1960 s skupino mladih Selanov ustanovil športno društvo, ki danes združuje več kot 400 članov, izjemno aktivni člani so do danes razvili štiri sekcije: alpsko smučanje, nogomet, tek na smučeh in namizni tenis. V bogati zgodovini društva so zgradili športne objekte in vzgojili številne nadarjene športnike.

Slovensko televizijsko stalnico „Dober dan, Koroška“ lahko vidite vsak ponedeljek na TV Slovenija in TV Maribor. Vabljeni k ogledu.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta. V oddaji pa tudi o dveh zgodbah Junglaplants in Vegerila, ki sta nastali v času epidemije covida-19.

Simon se trudi pomagati dedku pobirati paradižnik in nehote izpuli sadiko s korenino vred. Dedek se mu posmehuje in mu nadene ime gospod Zmešnjavca. Simon je užaljen in skušal bo dokazati dedku, da to ne drži. Zato ne izpusti Bertijeve vrvice, pa naj ga kuža še tako sunkovito vleče sem ter tja in počne z njim prav vse, kar se mu zahoče. A na koncu bo Simon junak. Kdo pa je zmešnjavca? Berti, vendar!

Dan je hladen in vetroven. Vsi so oblekli plašče, kape in šale. Veter piha tako močno, da Pepino žogo odpihne v ribnik, Juretovo kapo pa na drevo.

Tedi je že zgodaj zjutraj navdušen, saj je danes njegov rojstni dan. Vse leto je čakal nanj! Očka je za ta dan načrtoval nekaj aktivnosti. Sina bo peljal k čebelnjakom in ga naučil, kako medvedi dobijo med. Tedi je žalosten, ker misli, da je očka pozabil na njegov rojstni dan. Očkov pristop je precej nenavaden, zato ga popikajo čebele. Ob sončnem zahodu očka podari Tediju kozarček medu in mu zagotovi, da nikakor ni pozabil na njegov rojstni dan. Tedi je srečen in objame očka, ki trpi hude bolečine zaradi svojih poškodb.

Zagreta žirafa nestrpno čaka na vlečnico, da bi se spustila po progi za začetnike.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Policisti: opomini in pritiski. Je ZDUS naredil dovolj? Sočutna vzgoja. Pomagamo Niku in Janu. Mala terasa.

V oddaji o ranljivosti demokracije, kršenju temeljnih pravnih načel in avtokratskem načinu vladanja. V prispevku o tem, ali lahko tožimo politike, ki kršijo zakone in ustavo. V intervjuju z nemškim umetnikom o pomenu dreves, ob koncu pa še o neenakosti žensk, ki jih je naplavila in poglobila epidemija.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V tržaškem razstavišču Skladišče idej smo si ogledali razstavo povojnega filmskega velikana Stanleya Kubricka, v galeriji Equrna pa dela slovaškega umetnika Petra Cvika in slovenske umetnice Suzane Brborović. Prelistali smo tudi strip Pod svobodnim soncem, priredbo romana Frana Saleškega Finžgarja je naredil Goran Vojnović, risal je Damijan Stepančič.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Oddaja bo posvečena akademiku Zorku Simčiču, pisatelju, dramatiku in esejistu, ki bo 19. novembra praznoval stoti rojstni dan. Njegova življenjska usoda je ena mnogih človeških zgodb, ki jim ni prizaneslo nasilno kolesje zgodovine v nemirnem 20. stoletju. Pisatelja je močno zaznamoval eksil, zaradi katerega pa ni nikoli objokoval svoje usode, ampak jo je zrelo in prepričljivo upodobil v svojih delih. Zorko Simčič je po drugi svetovni vojni kot begunec našel svoj novi dom v Argentini. Leta 1993 je po dolgih desetletjih prvič obiskal Slovenijo, leto dni pozneje pa se je z družino za stalno vrnil v domovino. Tu je nadaljeval z ustvarjanjem, z nami pa je vse od leta 1993 delil svoja dragocena spoznanja o življenju in literaturi.

Avtorica: Alenka Zor Simoniti
Režiserka: Magda Lapajne

Orkester Slovenske filharmonije predstavlja zanimiv spored simfonične glasbe: za uvod Baletno suito (plese z začetka drugega dejanja opere Le Cid) skladatelja Julesa Masseneta, nato pa še simfonično pesnitev Don Juan Richarda Straussa. Gostujoči dirigent orkestra je Španec Pedro Halffter.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.