Nocoj boste v Kulturi videli premiero predstave Snežinka v režiji Jureta Novaka v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, v mednarodnem grafičnem likovnem centru (Mglc) smo obiskali razstavo ene najbolj priznanih osebnosti češke vizualne umetnosti Adriene Šimotove z naslovom Srečanje. V sklopu Cankarjevih torkov pa smo poslušali zasedbo Pulcinella in osupljivo Mario Mazzotta, glasbeno divo italijanskega juga.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Ana Tavčar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Čas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psihološkim temam in modnim trendom.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.

Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Cene električne energije na evropskih borzah od novembra dalje dosegajo rekorde, glede na april so se cene za terminske pogodbe – to so pogodbe za zakup elektrike v letu 2022 –, povišale za skoraj 350 odstotkov. Posledica so podražitve pri večini dobaviteljev v Sloveniji. Pregledali smo njihove cenike in primerjali cene najugodnejših ponudb za gospodinjstva. Razlika v ceni med najdražjim in najcenejšim ponudnikom je kar 65 odstotkov. Presenetil je tudi primer Telekoma Slovenije, ki bo z novim letom prenehal dobavljati električno energijo. Kaj čaka trinajst tisoč Telekomovih odjemalcev, če do konca leta ne sklenejo pogodbe z novim dobaviteljem?

Daša skrbi in neguje Marka ter mu predlaga, da Oskar prespi v hiši. Obišče ga tudi Brigita s predlogom, naj vzame Bojana nazaj v hišo. Vikiju se uspe dokončno spreti s Silvijo in tako ostane brez strehe nad glavo. Endija prosi za bratovsko pomoč; ta mu sicer pomaga in hkrati marsikaj razloži o ženskah. Marko spozna svojega prvega vnuka.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

V oddaji analitično o tem, zakaj se stranke borijo za t.i. sredino, kje sploh je in ali bodo volivci tovrstne strategije nagradili.
V studiu o sumih politizacije policije, reorganizacije delovanja in kadrovskih posegih.
V prispevku o tem, kako je epidemija demokracije potisnila proti avtokracijam in zakaj so družbeni razkoli tako nevarni.
Ob koncu pa še o novi zeleni stranki pri nas.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

V zadnjem delu potopisne serije Sam Neill doseže najsevernejšo točko vseh treh tihooceanskih odprav Jamesa Cooka, Beringovo morje. Na Aleutih pokusi mroževo obaro in ugotovi, da so se Cookovi mornarji nad njo upravičeno zmrdovali. Od tam odpotuje na Havaje, kjer je slavni kapitan nameraval prezimiti in se nato vrniti na Arktiko, kar pa se ni zgodilo, saj so ga zaradi nespoštovanja tamkajšnjih običajev staroselci ubili. Neill med drugim spozna potomce domačinov, ki so se srečali s Cookom, in zgodovinarja, ki se sprašuje, kako to, da kapitana smrt ni doletela že med katero od prejšnjih odprav, saj je s svojim prihodom med tihooceanskimi staroselci povzročil veliko razburjenja.

PACIFIC WITH SAM NEILL / Avstralija / 2018

V oddaji Osmi dan pripravljamo reportažo s slavnostne premiere baleta Mojster in Margareta v koreografiji Edwarda Cluga na odru moskovskega gledališča Bolšoj. Naši umetniki so bili v središču pozornosti tudi v Bruslju. Predstavljamo izbor iz slovenskega filmskega ustvarjanja in projekte sodobne umetnosti s področja umetne inteligence, ki so gostovali v belgijski prestolnici. Ob koncu letošnjega knjižnega sejma so že tradicionalno podelili Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva. Pogovarjali smo se z letošnjim nagrajencem Pavlom Učakarjem. Obiskali smo tudi Vlada Kreslina, ki nam je predstavil anekdot polno tridesetletno samostojno glasbeno pot. V studiu se nam bo pridružila sociologinja Katja Praznik, ki bo med drugim pojasnila kdo si lahko privošči biti kulturni delavec.

V oddaji Rojaki tokrat o desetletnici delovanja slovenskega društva v Umagu, zaplesali nam bodo folkloristi iz Sakalovcev, družili pa se bomo z rojaki v hrveškem Prezidu.

Az adás tartalma:

- In memoriam dr. Varga József;
- Szlovéniába látogatott Rácz Zsófia, Magyarország fiatalokért felelős helyettes államtitkára;
- a LESzSz Társulat videósorozatának legújabb epizódja;
- Katjuša Kranjc és Rok Kuhar A láthatón túl című kiállítása a lendvai vár pincéjében;
- Emlékezünk…: 2001 decembere.

Vsebina oddaje:

- In memoriam dr. Varga József;
- Slovenijo obiskala Zsófia Rácz, namestnica državnega sekretarja za mladino Madžarske;
- najnovejši del video serije lendavske Gledališke skupine LESzSz;
- razstava Onkraj vidnega Katjuše Kranjc in Roka Kuharja v kleti lendavskega gradu;
- Spominjamo se…: december 2001.

V 8. oddaji Male sive celice možgane v kvizu napenjajo Nina, Gaja in Nejc iz OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem (rumeni) ter Daša, Ajd in Ožbej iz OŠ Vodice (vijolični), v Hitrih lončkih pa ročno hitrost preizkušajo Eva, Jona in Tristan iz OŠ Gradec-POŠ Vače ter Zarja, Maks in Nejc iz OŠ žiri. Tekmovalcem v kvizu pritisk ne povzroča težav, obvladajo tudi floro in favno ter celo opičji ples, medtem ko umetnost in matematiko težko združijo. Rumeni imajo raje jedi iz krompirja, vijolični oblikovanje pričesk. Za smeh poskrbita Jasna in Rok, za napetost do konca pa Brihtolin.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Slovenska Bistrica je staro mesto ob glavni prometnici pod obronki Pohorja, vendar je pri obiskovalcih nekoliko v senci drugih štajerskih mest. Zato so na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU zasnovali projekt »umetnost za turizem«, s katerem želijo popularizirati bistriško dediščino. Vodja projekta, Simona Kostanjšek Brglez, nas bo popeljala po poti sv. Jerneja in nam prestavila sakralno dediščino. Ferdinand Šerbelj, ki je kot otrok bival v bistriškem gradu, pa nam bo odkrival tako strokovne kot osebne zanimivosti tega velikega kulturnega spomenika.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Dane Zajc, katerega pesmi so komunisti med drugim označili za "konkretno negacijo NOB"?
Razlogi za to, da je ena prelomnih knjig slovenske literature 20. stoletja leta 1958 izšla v samozaložbi, so bili “ideološke, politične, tipično kranjsko zagovedne” narave, je povedal Dane Zajc o svoji prvi zbirki Požgana trava. Pesem Jalova setev so v ideološki komisiji CK ZKS razglasili za konkretno negacijo NOB in povojne založniške strukture so pokazale svojo moč. “Mislim, da je bilo v tistih časih mnogo slovenskih umetnikov ovaduhov in da je vsak drugi slovenski umetnik izobraževal policijo ..., tako da je morala biti policija umetniško najbolj izobražena ustanova na Slovenskem,« je kasneje povedal Zajc, ki je bil leta 1951 tudi zaprt zaradi političnih stališč. Služboval je v knjižnici, igrali in recitirali po so ga po vsej Sloveniji in v tujini. O tem, kako sta to počela ob glasbi, nam je na Sv. Trojici nad Domžalami povedal igralec Janez Škof, o literarnem pomenu zbirke je spregovoril urednik Aljoša Harlamov, da pa je Zajc res eden največjih, priča tudi izjava Nobelovca Josifa Brodskega: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«

Adela in Saško najdeta majhnega zapuščenega kužka in se odločita, da bosta skrivaj skrbela zanj. Sebastijan bi prijateljema rad pomagal, a Bela se upira. Je ljubosumna? Medtem Helena izve, da so v bližini vasi opazili trop volkov …

Nepotrpežljiv voznik zmoti mir na Kmetiji, zato ga Jonova druščina nauči lekcije.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Komična drama. Isidro, Arturo in Desiderio so ostareli prijatelji z zelo različnimi usodami: Isidro je šestdesetletnik, nezaposlen prodajalec, poročen z Amalio. Že dve leti išče novo službo, medtem pa skrbi za svoja vnuka. Arturo je večni ljubimec, znan pisatelj ljubezenskih romanov, ki doživlja ustvarjalno krizo. Nepričakovano ga obišče odtujena hči Violeta s hčerko Marcelo. Desiderio pa je sedemdesetletni upokojeni avtocestni uslužbenec, ki mora v svoje stanovanje sprejeti sina in snaho, ker sta izgubila hišo. Nekega dne pa Isidro dobi zamisel, da bi odprl varstvo za otroke …

DEDKI / ABUELOS / ŠPANIJA / 2019
Režija: Santiago Requejo / Scenarij: Javier Lorenzo, Santiago Requejo / Igrajo: Carlos Iglesias, Roberto Álvarez, Ramón Barea, Ana Fernández, Lara Corrochano, Clara Alonso, Raúl Fernández, Eva Santolaria, Mercedes Sampietro, Claudia Molina, Óscar Lara, Roman Rymar, Flora López, Josema Pichardo, Javier Lorenzo …

Covid-19 ne izbira. To so na lastni koži izkusili že mnogi Slovenci in Slovenke. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so preboleli to bolezen in še vedno čutijo njene posledice, je v filmu Covid-19, zgodbe prebolevnikov subtilno odstrl režiser Mitja Okorn. Pričevanja prebolevnikov so ga prepričala, da se je po koncu snemanja tudi sam odločil za cepljenje, ki je edini in hkrati najpreprostejši način, da ustavimo epidemijo. Toda zgodbe posameznikov mu še vedno niso dale miru. V filmu je bilo namreč nemogoče zajeti vse dolge pogovore, ki jih je Okorn opravil s prebolevniki. Zato so nastali še kratki filmi in v njih vas čaka le po ena zgodba. Morda bo ravno ta tista ključna, tista, ki bo prepričala še neprepričane.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Bili smo na predstavi Zgodbe grde deklice francoskega avtorja Juliena Daillerea, ki so jo nocoj premierno izvedli v Gledališču Glej. Režijo podpisuje Alen Jelen. V mariborskem Studiu UGM smo si ogledali razstavo mlade umetnice Tine Konec Transparentnost, v Pomurskem muzeju Murska Sobota pa razstavo o prehranski dediščini Pomurja in Porabja z naslovom Pomanjkanje, zadostnost, izobilje.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Katere religijske vsebine obstajajo v slovenskem javnem šolstvu? Jih je preveč? Jih je premalo? Številne evropske institucije poudarjajo vlogo nekonfesionalnega pouka religij pri ustvarjanju in vzdrževanju strpnosti med različnimi segmenti evropske družbe in njegov ključni pomen za razvoj religijske pismenosti. To bodo nekatera od izhodišč decembrske oddaje Sveto in svet. V studiju bomo gostili soavtorja najnovejše študije Religija in šola, profesorja Aleša Črniča, predstavnika Zavoda za šolstvo Republike Slovenije Vojka Kunaverja, patra Silva Šinkovca, urednika revije Vzgoja, ki jo izdaja Društvo katoliških pedagogov Slovenije in Failo Pašić, zagovornico deprivilegiranih in direktorico dobrodelnega društva UP Jesenice. Oddajo bo vodila Ksenija Horvat.

Slovenska Bistrica je staro mesto ob glavni prometnici pod obronki Pohorja, vendar je pri obiskovalcih nekoliko v senci drugih štajerskih mest. Zato so na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU zasnovali projekt »umetnost za turizem«, s katerem želijo popularizirati bistriško dediščino. Vodja projekta, Simona Kostanjšek Brglez, nas bo popeljala po poti sv. Jerneja in nam prestavila sakralno dediščino. Ferdinand Šerbelj, ki je kot otrok bival v bistriškem gradu, pa nam bo odkrival tako strokovne kot osebne zanimivosti tega velikega kulturnega spomenika.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.