Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V poletnih izborih štajerskih oddaj Dobro jutro vas bomo popeljali po zanimivih izletniških točkah SV konca Slovenije in predstavili skrite kotičke Maribora in okolice, ki se jih splača obiskati v vročih poletnih dneh. Danes bomo spoznali, kako je nekoč potekalo družabno življenje, spomnili se bomo na izvirnega bobnarja, obiskali grad Ptuj in svetovali, kako poskrbeti za kužke v vročih dneh. Vabljeni k ogledu.

Katero je naše najmanjše, a ne najmlajše mesto? Katero je mesto, ki leži na otoku, vendar ne ob morski obali? In katero mesto je dobilo naziv po Benetkah, pa ni v Italiji? Vse to je Kostanjevica na Krki, ki jo zaznamujejo stoletna zgodovina, izjemna slikovitost, dragocena dediščina in pester kulturni utrip. Sprehodili se bomo po mestu na otoku, preverili poletni utrip na reki Krki ter se odpravili do Galerije Božidar Jakac. Mesto nam bosta pomagala odkrivati Andrej Smrekar in Marjan Jerele, posebej pa se bomo spomnili nestorja kostanjeviškega kulturnega utripa, Lada Smrekarja.

Dolina Soče obsega višinski del Severne Primorske regije. Administrativno vključuje občine Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin. Na zahodu meji na Italijo, na jugu na Trnovski gozd, Banjšice in Brda. Na severu se po osrednjem grebenu Julijskih Alp stika z Gorenjsko, na vzhodu pa se nadaljuje v Idrijsko-Cerkljansko hribovje. Območje se nahaja na stičišču štirih geografskih enot: alpskega, predalpskega, dinarskega in submediteranskega sveta; ter na stičišču dveh evropskih makro regij: alpske in jadranske. V zaključeno celoto to območje povezuje reka Soča, ki predstavlja simbol regije. Razgibana zgodovina in bogata kulturna dediščina – kmečki punti, prve čitalnice, tradicionalne obrti, povsod prisotne ostaline iz soške fronte v prvi svetovni vojni, upor proti fašizmu in boj za slovenski jezik pod italijansko okupacijo, rapalska meja, po drugi svetovni vojni pa izkušnja življenja ob »železni zavesi« med zahodno in vzhodno Evropo – so močno zaznamovali ljudi in prostor. Vplivali so na skupno lokalno zavest, narečne posebnosti, tradicijo, kulturo, običaje in kulinarične značilnosti. Ko zadiši iz bovške kuhinje, se zmorejo le redki upreti znamenitim kulinaričnim posebnostim, kot so čompe an skuta, frika, slastni buški ali trentarski krafi ter že stoletja cenjen bovški sir.

Ata je popolnoma pomirjen, ker se je babica končno vrnila. In danes gre on sam na tržnico, ker se boji babico spet spustiti tja - kdo ve, kdaj bi se tokrat vrnila. Vnukinja pa uživa v ponovnem skupnem kuhanju z babico in atom.

Leon se odpravlja na sprejemni izpit pri slavnem ruskem profesorju klavirja. Vsa družina ga podpira. Na usodni preizkus ga spremljata Dana in Polona. Pred avdicijo se Leon na prvi pogled zaljubi v tekmico Kristino in na nastopu odpove. Pomaga mu Dana, katere šarm in simpatične izmišljotine očarajo profesorja. Ta Leonu omogoči še eno priložnost.

V zadnji ledeni dobi je Zemljo poseljevalo na milijone velikanskih živali – mamutov, jamskih medvedov in levov, stepskih bizonov, sabljastih zobnih mačk … A s segrevanjem ozračja so se z obličja Zemlje poslovile tri četrtine teh bitij. Morda se niso zmogla prilagoditi ali pa jih je pokončal človek; obdobje namreč sovpada tudi s človekovim osvajanjem sveta. To 12.000 let staro skrivnost zdaj razkrivajo paleontologi, ki preučujejo fosilne ostanke kosti in odtise v zemljini teh orjakov ter ostanke rastja, ohranjene v permafrostu.

MYSTERY OF THE ICE AGE GIANTS / DAS ENDE DER EISZEIT GIGANTEN / Nemčija / 2019 / Režija: Florian Breier

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Amsterdam ali Benetke Severa njegovi prebivalci nenehno na novo oblikujejo in prenavljajo; pred vdorom Severnega morja in rečnih voda ga namreč branijo s sistemom nasipov, polderjev in jezov. Vse bolj zdaj mestu preti naraščajoča morska gladina. Proces, ki ga spodbujajo podnebne spremembe, je velik izziv za vso Nizozemsko, saj je kar četrtina njenega ozemlja v depresiji, torej pod nivojem morja. Kakšne tehnološke in v resnici rešitve za preživetje pripravljajo tokrat?

AMSTERDAM UNDER THREAT / Francija / 2020 / Režija: Emilie Helmbacher

V oddaji Obrazi naših rojakov bosta z nami dr. Boris Jesih, predsednik Slovenske izseljenske matice in Jasmina Ilič, glavna tajnica. Delovanje je bilo nagrajeno z odlikovanjem predsednika Republike Slovenije.

A Nagyító alatt című adás fókuszában a hetési népviselet.

V središču oddaje Pod drobnogledom je hetiška narodna noša.

V 8. oddaji Male sive celice možgane v kvizu napenjajo Nina, Gaja in Nejc iz OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem (rumeni) ter Daša, Ajd in Ožbej iz OŠ Vodice (vijolični), v Hitrih lončkih pa ročno hitrost preizkušajo Eva, Jona in Tristan iz OŠ Gradec-POŠ Vače ter Zarja, Maks in Nejc iz OŠ Žiri. Tekmovalcem v kvizu pritisk ne povzroča težav, obvladajo tudi floro in favno ter celo opičji ples, medtem ko umetnost in matematiko težko združijo. Rumeni imajo raje jedi iz krompirja, vijolični oblikovanje pričesk. Za smeh poskrbita Jasna in Rok, za napetost do konca pa Brihtolin.

Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu? Medicina v 21. stoletju pred nas postavlja veliko novih vprašanj, na katera bo družba morala odgovoriti. Prav spremembe v medicini, ki na eni strani podaljšujejo življenje, na drugi strani odpirajo tudi vprašanje evtanazije. Do njega so se evropske države različno opredelile. V Sloveniji sta evtanazija in pomoč pri samomoru prepovedni in kaznivi dejanji, v nekaterih drugih državah pa je drugače. V filmu si bomo postavili vprašanja o pravicah pacientov, o tem, ali se bolniki sprašujejo o evtanaziji, kako razmišljajo in kaj si želijo. Pogledali bomo, kako je urejen pravni red držav, v katerih evtanazija ni kaznivo dejanje, in kakšno mnenje o evtanaziji ima Evropsko sodišče za človekove pravice. Predstavili bomo stališče Komisije RS za medicinsko etiko in tudi mnenja nekaterih strokovnih sogovornikov, med katerimi so dr. Igor Pribac, dr. Alojz Ihan in prim. Marjan Fortuna. Ne nazadnje pa bosta tematiko osvetlila tudi dva strokovnjaka iz Belgije, ki se dnevno soočata z bolniki z neozdravljivo kronično boleznijo.

Scenaristka: Katja Stamboldžioski
Režiserka: Ita Obersnu
Direktor fotografije: Uroš Hočevar
Montažerka: Mateja Pevec

Bela in Sebastijan naletita na divjo svinjo z mladički. In ta si drzne pasti na Ivanovem gojišču gob! Ivan jo zaloti in ujame v past. Tatica! Bela in Sebastijan jo hočeta rešiti, saj mladički ne morejo živeti brez mame. A mladički so neukrotljivi …

Briška kuhinja je zelo mediteranska, neverjetno iznajdljiva in ustvarjalna. Polna privlačnih starinskih potez, pomlajena z novimi kombinacijami in preoblečena v svetovljanska oblačila. Vse leto sveže sestavine, okusna in sočna zelenjava, domače mesnine (še posebej salame in pršut), dišeča bela polenta, bogastvo dišavnic in divjih poganjkov (hmelj, divji beluši, loboda). V briški kuhinji se uporablja veliko zelenjave, oljčno olje, juhe, mineštre, polento… Na briškem tondu (krožniku) se velikokrat znajdejo ribe, toč (posebna omaka) s polento in golaž s pršutom. Briška kuhinja je bogata s pecivom. Od češnjevega štrudlja do mnogih vrst briških piškotov. Naše babice si zaslužijo posebno zahvalo, ker so te recepte ohranile do danes. K sestavinam peciva spada tudi sadje - fige, češnje, češplje, breskve...

Ata je že popolnoma pozabil na nedavno dolgo odsotnost babice in jo spet pusti k mesarju. V kuhinjo se je znova naselila družinska idila kuhanja v troje - ata, babice in vnukinje.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

V Jurovskem Dolu smo obiskali mednarodno delavnico na kateri so izvedli dekonstrukcijo dotrajane cimprače- tradicionalne panonske hiše, zgrajene iz ilovice, lesa in kamna. Predstavili vam bomo dogajanje na festivalu Poletna Animateka. Ogledali pa smo si tudi retrospektivno razstavo Vladimirja Makuca v galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Komedija. Gyula, srčen nogometni navijač, in njegova žena Mariann si želita otroka. Toda izkaže se, da je Gyula neploden in z otrokom ne bo nič. Tudi načrti za posvojitev splavajo po vodi. Mariann se ne da in za moževim hrbtom sklene dogovor z mlado nosečo Romko, da bo posvojila njenega sina takoj, ko se bo rodil. Seveda se nič ne zgodi, kakor je načrtovano, zato se Gyuli življenje postavi na glavo … Film je zabavna madžarska komedija o ljubezni, posvojitvi, rasizmu, mačizmu in še čem.

MÁS LIGA / BULLHORN LULLABY / MADŽARSKA / 2021
Režija: Viktor Oszkar Nagy / Scenarij: Márton Bárány, Viktor Oszkar Nagy / Igrajo: András Ötvös, Viola Lotti Gombó, Szabolcs Thuróczy, Angéla Stefanovics, Ádám Piller, Ákos Orosz, Szabolcs Hajdu, Zoltán Rajkai, Réka Tenki, Krisztina Urbanovits, Réka Pelsöczy, Mari Nagy, Berényi Bianka, Bada Melissza, Dušán Vitanovics …
…

Max je osamljen mladenič, ki večino dni svojega življenja preživlja v družbi svojega prijatelja, andaluzijskega konja Ivana. Čeprav Ivan obstaja le v njegovem računalniku, mu Max posveča veliko pozornosti, vodi ga na sprehode in ga ljubeče hrani, kot da bi bil zares živ.

Nekega dne Max pred domačim pragom zaloti dekle iz soseske Iris, ko namerava zavreči star računalnik. Max prepozna njegovo vrednost, ponudi ji pomoč in se loti popravila. Čeprav se Iris zdi predvsem ljubka ovira na poti do tehnološkega zveličanja, postaja Max ob njeni neposrednosti vse bolj zmeden. Ko se obisk zavleče v noč, skoraj pozabi na starega prijatelja iz virtualnega sveta. A tudi Ivan potrebuje ljubezen in skrb. Prijateljstvo je na preizkušnji, pa tudi življenje v različnih svetovih.
Režija: Domen Martinčič

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Po napadu Japonske na Pearl Harbor se ZDA znajdejo v vojni. Marta bodri predsednika Roosevelta in med njima se spleta vse tesnejša vez. Ameriški novinarji čedalje glasneje namigujejo, da kronska princesa in predsednik ljubimkata. Olaf po opazkah norveške vlade od Marte zahteva, da s predsednikom prekine vse stike. Kronska princesa sprva ne želi izgubiti prijatelja in zaščitnika v tuji državi, vendar naposled vseeno ugodi možu. Predsednik pa Marte noče izgubiti in na obisk k njej pride še pravi hip, da prepreči najhujše.

ATLANTIC CROSSING / Norveška, Nemčija, ZDA, Švedska, Danska / 2020
scenarij: Alexander Eik, Linda May Kallestein
režija: Alexander Eik, Janic Heen
v glavnih vlogah: Sofia Helin, Kyle MacLachlan, Tobias Santelmann, Harriet Sansom Harris, Daniel Betts, Søren Pilmark, Lucy Russell

Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu? Medicina v 21. stoletju pred nas postavlja veliko novih vprašanj, na katera bo družba morala odgovoriti. Prav spremembe v medicini, ki na eni strani podaljšujejo življenje, na drugi strani odpirajo tudi vprašanje evtanazije. Do njega so se evropske države različno opredelile. V Sloveniji sta evtanazija in pomoč pri samomoru prepovedni in kaznivi dejanji, v nekaterih drugih državah pa je drugače. V filmu si bomo postavili vprašanja o pravicah pacientov, o tem, ali se bolniki sprašujejo o evtanaziji, kako razmišljajo in kaj si želijo. Pogledali bomo, kako je urejen pravni red držav, v katerih evtanazija ni kaznivo dejanje, in kakšno mnenje o evtanaziji ima Evropsko sodišče za človekove pravice. Predstavili bomo stališče Komisije RS za medicinsko etiko in tudi mnenja nekaterih strokovnih sogovornikov, med katerimi so dr. Igor Pribac, dr. Alojz Ihan in prim. Marjan Fortuna. Ne nazadnje pa bosta tematiko osvetlila tudi dva strokovnjaka iz Belgije, ki se dnevno soočata z bolniki z neozdravljivo kronično boleznijo.

Scenaristka: Katja Stamboldžioski
Režiserka: Ita Obersnu
Direktor fotografije: Uroš Hočevar
Montažerka: Mateja Pevec

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

V Jurovskem Dolu smo obiskali mednarodno delavnico na kateri so izvedli dekonstrukcijo dotrajane cimprače- tradicionalne panonske hiše, zgrajene iz ilovice, lesa in kamna. Predstavili vam bomo dogajanje na festivalu Poletna Animateka. Ogledali pa smo si tudi retrospektivno razstavo Vladimirja Makuca v galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.