*****

Predstavili bomo letošnjega vileniškega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja. Avtor se v svojih delih nenehno vrača k motivom iz otroštva: smrti, spolnosti, katolicizmu, domovini in patriarhalni skupnosti. Z umetniško močjo in kritično ostrino razkriva družinsko in družbeno okolje, ki ne sprejema drugačnosti, pač pa z lažno moralo ohranja premoč nad drugimi. V drugem delu oddaje bo tekla beseda o spremembah, ki jih prinašajo potovanja, selitve in življenje v tujini. O tem govori knjiga črtic Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami Simone Škrabec, univerzitetne profesorice, prevajalke in pisateljice, ki že trideset let živi v Barceloni.

Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti

Režiserka: Petra Hauc

»Assalam O Alaikum« ali pozdravljeni v duhu Pakistanske kuhinje . Pakistanska kuhinja je med manj znanimi kuhinjami indijske podceline, a po krivici. Ima bogato tradicijo ter je polna odličnih in raznolikih jedi. Čeprav velja območje ob reki Ind, ki ga obsega Pakistan, za zibelko civilizacij in je bil dom različnih starih kultur – recimo vedske civilizacije, ki je v 2. tisočletju pred našim štetjem postavila temelje hinduizmu – je Pakistan dokaj mlada država, nastala šele leta 1947.
Današnja glavna jed bo Kari Ačari s sojinimi polpeti , ter znana pakistanska mesna nabodala imenovana Seekh kebab . Vnukinja bo '' skočila '' v pekarno po lepinje , ker za pripravo kruha 'nan' ne bo dovolj časa.

Polona in Blaž se odpravljata na tek zaljubljencev. Po teku jo končno namerava zaprositi za roko. Jožetu se zdi, da je Miško nadarjen za slikanje in bi iz njega rad naredil čudežnega otroka. Med Blaževo in Polonino odsotnostjo jih obišče visoko noseča Simone, ki trdi, da je Blaž oče njenega otroka. Meta in Jože sta šokirana nad dekletom, ki se je načrtno odločila, da bo samohranilka.

V Sloveniji iz sonca trenutno pridobimo le dva odstotka elektrike, čeprav imamo močno fotovoltaično industrijo in vrhunske strokovnjake na področju razvoja sončnih celic. Iznajdba raziskovalcev Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je pritegnila največ pozornosti v tujini, je tako imenovana tandemska sončna celica. V oddaji Intervju gostimo vodjo Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko dr. Marka Topiča.

Voditeljica: Vida Petrovčič

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Kako dobro v resnici poznamo zgodbo morda najbolj čaščene ženske v zgodovini? Kaj predstavlja lik Marije v krščanski veri? Ali so evangeliji edini vir informacij o njenem življenju? Dokumentarna serija v dveh delih z rekonstrukcijami dogodkov, pričevanji antropologov, raziskovalcev Svetega pisma in teologov poskuša osvetliti Marijine skrivnosti.

1. del: Žena, ki ji je bilo ime Marija
O Marijini mladosti tako rekoč ne vemo nič. Peščico podatkov najdemo le v apokrifnih evangelijih, ki pa jih Katoliška cerkev ne priznava. V prvem delu izvemo, da se je Marija rodila v pokrajini, ki so jo tako prezirali, da sploh ni imela imena. Marijo je največkrat omenil evangelist Luka, ki je opisal angelovo oznanjenje, Marijin obisk pri sorodnici Elizabeti in Jezusovo rojstvo. Zanimivo je, da se Marija ni posvetovala ne z očetom ne z Jožefom, temveč je sama privolila, da bo postala Jezusova mati. Dogmo o brezmadežnem spočetju so sprejeli šele sredi 19. stoletja. Marijo spremljamo na poti k Elizabeti in izvemo tudi marsikaj o dogodkih pred rojstvom Janeza Krstnika. Prvi del se konča z Jezusovim rojstvom.


MYSTERIES OF MARY / Italija / 2018 / Režija: Alessandra Gigante

Ustanova Miva-Slovenija, ki deluje v okviru Misijonskega središča Slovenije, že več desetletij zbira sredstva za vozila v misijonih. Njihova prizadevanja bo predstavil Matjaž Križnar, ravnatelj Misijonskega središča Slovenije. Svoje izkušnje v misijonih pa so za nas orisali misijonarji: s. Urša Marinčič iz Ugande, Janez Mesec z Madagaskarja in s. Bogdana Kavčič iz Burundija.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Hajdúvárosokról és a Szolnokról szóló epizódot láthatják.

V oddaji Potepanja si s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! oglejte epizodi o hajduških mestih in Szolnoku.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Meja med slengom in argojem je precej zabrisana. Argo je specifičen, celo tajni govor, ki ga ljudje uporabljajo, da jih drugi ne bi razumeli, sleng pa je način govora iste generacije, ki omogoča večjo, bogatejšo izraznost in nemalokrat prehaja meje spodobnega. S slengom se govorci upirajo avtoriteti in podirajo tabuje. Nanj vpliva to, kar je trenutno aktualno, zato se od vseh interesnih govoric najhitreje spreminja.
Našo pozornost je pritegnila Izola s svojim slengom, katerega slovar sta sestavila in uredila mlada Izolčana MIRNA BUIĆ in ERIK TOTH. Tudi izolski sleng je zaživel na Facebooku in se zaradi izolske srčnosti in medsebojne povezanosti razvil v dobrodelni projekt. Za Izolane je namreč kljub večkulturnosti značilen močan lokalpatriotizem, ki je temelj za razvoj izolskega slenga. Ta je kombinacija slovenščine, italijanščine in jezikov nekdanje Jugoslavije, ki najslikoviteje živi med tamkajšnjimi nogometnimi navijači RIBARI, potomci delavskega razreda, ki se je v času Delamarisa, Mehanotehnike, Stavbenika, Ladjedelnice ... s trebuhom za kruhom priselil z Balkana.
Predstavnik mlajše generacije Ribarov je tudi bratranec RUDIJA BUČARJA, izolski raper DRILL, ki rapa v izolskem slengu.
Eden najbolj prepoznavnih Izolanov DRAGO MISLEJ - MEF nam je razložil, da je Izola Jugoslavija v malem, Ribari pa njeni potomci, katerih slogan »Ljubimo tebe več kot sebe« najlepše oriše pripadnost Izolčanov temu nekdaj ribiškemu mestu.
Dokumentarni film nam izolski sleng poleg odlične glasbe približa tudi z animiranimi ilustracijami mlade avtorice MINE PAVLIN NARDIN, ki je z zabavnimi karakterji klepetavih golobov oz. mestnih ptičev upodobila samosvojo identiteto urbane mladine.

Motorčki pospravljajo smeti, ki jih je po nesreči raztresel Franc. Niki v smeti vrže tudi očetovo staro reševalno luč. Ko izve, da je še uporabna, jo mora rešiti s smetišča, preden bo prepozno.

Ukrajinska kuhinja spada med dvajset najboljših kuhinj sveta . Ukrajina je država, v kateri se starodavne tradicije srečujejo s svobodnim duhom Kozakov, zahod z vzhodom. Razteza se od Črnega morja, preko obsežnih step in planot, ki jih prečkajo Dnjeper, Dnjester in druge reke, vse do Karpatov na zahodu.
V tokratni oddaji bomo pripravili njihovo tradicionalno jed imenovano Boršč. Kot priloga boršču se dobro podajo skutini »Vareniki«, a ker ata in vnukinja ne bosta imela dovolj časa za izdelavo le - teh, bo vnukinja ''skočila '' v pekarno po skutine štruklje, ki po svojih sestavinah podobni »varenikom« . V jedilnem kotu se bo atu, vnukinji ter babici bo pridružila imenitna Ukrajinska gostja .

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Bili smo na sinočnjem odprtju festivala kratkega filma – FEKK v ljubljanskem Kinodvoru. Na Sarajevskem filmskem festivalu smo se udeležili premiere filma Jezdeca, prvenca slovenskega režiserja Dominika Menceja, ki se je v tekmovalni program uvrstil med osem izbranih celovečernih igranih filmov. Predstavili vam bomo nov roman Jedrt Maležič Križci, krožci. Obiskali pa smo tudi razstavo srbskega fotografa Branimirja Karanovića v mariborski galeriji Stolp.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Ruby je še vedno odsotna, zato Lydia v njeno terensko pediatrično ambulanto pošlje Samirja in Mari. Samir se naloge ustraši, saj se na pediatrijo in porodništvo ne spozna, in res kaže, da njegovo znanje ne bo dovolj, ko bodoča mamica dvojčkov dobi prezgodnje popadke. V bolnišnico zaradi omedlevice sprejmejo starejšega hindujca Rameša. Izkaže se, da mu odpovedujejo ledvice. Ko odločno zavrne dializo in se začne pripravljati na smrt, se njegov najboljši prijatelj odloči, da mu bo prek programa izmenjave darovalcev dal svojo ledvico. Lydia medtem iz dneva v dan zaman čaka odgovor svojega moža na prošnjo za ločitev.

GOOD KARMA HOSPITAL (IV.) / Velika Britanija / 2022
Scenarij: Dan Sefton, Nyla Levy, Jess Williams, Sumerah Srivastav, Matt Evans
Režija: Philip John
V glavnih vlogah: Amrita Acharia, Amanda Redman, Rebecca Ablack, Harki Bhambra, Neil Morrissey, Nimmi Harasgama, Darshan Jarivalla

Talibani so prevzeli Afganistan, grožnja Islamske države in Al Kajde pa se krepi. Novinar Nadžibulah Kurajši na terenu razišče, kako se med afganistanskim prebivalstvom širita negotovost in strah, ter osvetli ozadja, ki so privedla do poraza in umika Združenih držav Amerike ter vrnitve talibanov.

AFGHANISTAN: LIFE AND DEATH UNDER THE TALIBAN / Velika Britanija / 2021

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom (1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.

Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte, kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Bili smo na sinočnjem odprtju festivala kratkega filma – FEKK v ljubljanskem Kinodvoru. Na Sarajevskem filmskem festivalu smo se udeležili premiere filma Jezdeca, prvenca slovenskega režiserja Dominika Menceja, ki se je v tekmovalni program uvrstil med osem izbranih celovečernih igranih filmov. Predstavili vam bomo nov roman Jedrt Maležič Križci, krožci. Obiskali pa smo tudi razstavo srbskega fotografa Branimirja Karanovića v mariborski galeriji Stolp.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.