Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Oddaja Dobro jutro bo z vami tudi v poletnih mesecih! Pripravili smo izbor najbolj zanimivih in odmevnih tem, ki smo jih predstavili gledalcem v letošnji sezoni. Tudi poleti nas lahko spremljate vsak delovnik med 7.00 in 9.00!
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do vrtičkarskih in prehranskih nasvetov.

Tokratno oddajo posvečamo slovenski dramatiki.
Tekmovalni del programa 52. Tedna slovenske drame nakazuje razmah ženskih dramskih pisav, avtorskih projektov in režiserk.
Pogovarjali smo se s selektorjem Rokom Andresom, članom žirije za podelitev Grumove nagrade, Tomažem Toporišičem,
nominiranci za Grumovo nagrado in dramatičarkama Simono Semenič in Simono Hamer.
Plesalec in koreograf Matjaž Farič, ki je režiral po naročilu napisano dramsko noviteto Vse OK, pa nam je razkril, kako se kot režiser počuti v dramskem gledališču.

Balkanska kuhinja najbolj slovi po roštilju. Mi se bomo v tokratni oddaji posvetili pripravi odlične sladice, ki se imenuje tufahija... jabolko z nadevom orehov, pa smetana. No ne bomo pa pozabili še na eno balkansko specialiteto, to je burek.

Slovenija je »zeleno srce« v središču Evrope in eden največjih simbolov slovenstva. Gozd in les sta naše največje naravno bogastvo, saj se Slovenija uvršča med tri najbolj gozdnate države v Evropi. Les je simbol zdravega bivanja in ima velik pomen za ohranitev okolja za prihodnje generacije. Les namreč deluje kot biološki filter, ki zrak očisti in osveži. Pri rasti drevesa se veže ogljikov dioksid, končni izdelki pa ga nato skladiščijo še stoletja. Slovenska lesna industrija bo tako pri doseganju podnebnih ciljev do leta 2030 odigrala eno ključnih vlog pri našem prehodu v nizkoogljično družbo. Prisluhnite navdihujočim zgodbam ljudi, ki strastno verjamejo v čar lesa, v njem vidijo material prihodnosti in razvojno priložnost za gospodarski razvoj. Čas je, da slovenski les oplemenitimo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Nikjer doma - posebna oddaja Tednik, posvečena begunkam in beguncem. Mineva 30 let od prihoda prvih beguncev iz Bosne in Hercegovine in tri mesece od prihoda prvih beguncev iz Ukrajine. Od leta 2015 prihajajo množice beguncev iz držav Bližnjega vzhoda, kjer divjajo oboroženi spopadi. Njihove zgodbe so grenke. Nikjer niso zaželeni, nikjer doma. Pogovarjali smo se ljudmi z različnih delov sveta, ki jim je skupno dvoje: da so morali zapustiti svoje domove in da so zatočišče našli v Sloveniji.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Podnebne spremembe so bile dolgo stvar prihodnosti, toda zdaj podnebje spreminjamo tako hitro, da prvič v zgodovini vidimo tudi posledice. Silovitejše nevihte in poplave, izrazitejši vročinski valovi, naraščanje morske gladine, suše, požari v naravi, tajanje ledenikov...

Podnebnih sprememb ne moremo pripisati le naravnim dejavnikom. Povzročamo jih tudi mi. Kako bomo v takih razmerah pridelali dovolj hrane? Kako spremembe vplivajo na živalski in rastlinski svet?

CLIMATE CHANGE: THE FACTS / Velika Britanija / 2019 / režija: Serena Davies

»Moč moškega žalovanja« je novi projekt Slovenskega društva hospic. Z njim želijo spodbuditi moške, da ranljivosti in bolečin ne skrivajo, ampak se z njimi soočijo in o njih spregovorijo. Za nas so spregovorili Rudi Sekolovnik, Špela Jambrek, Edin Duraković, Žiga Čamernik in Miralem Zec.

A Barangolások adásában az MTVA munkatársai jóvoltából az Itthon vagy! című sorozatban a Szolnok és a Kunország - Karcag vidéke című epizódot láthatják.

V oddaji Potepanja si s pomočjo fundacije MTVA v nizu oddaj z naslovom Doma si! oglejte epizodi o Szolnoku in o kumanskih naseljih oz. o okolici Karcaga.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

»Tradicionalen pouk književnosti je arhivski pouk, ki ne pride več v poštev,« pravi literarna zgodovinarka prof. dr. MILENA MILEVA BLAŽIĆ, ki poudarja, da je treba mladim literaturo približati na sodoben način: »Lahko je improliga, lahko je rap, lahko je tudi sinhronizacija … nikakor pa ne smemo preskočiti branja!«
Pesnik, pisatelj in eden izmed začetnikov improlige ANDREJ ROZMAN - ROZA pa nadaljuje: »Bistvo jezika je, da se razumemo. Pomembno je, da je jezik jasen in izrazen. Če je nekaj slovnično pravilno, še ni nujno, da je tudi jezikovno pravilno.«
V dokumentarnem filmu smo se zato podali iskat presečišča med teorijo in prakso. Mladi Improligaši oz. Šilaši (ŠILA je šolska improliga) se ob zabavni in sproščeni ustvarjalnosti srečujejo z različnimi zvrstmi jezika – od zborne do pogovorne in narečne slovenščine, predvsem pa se učijo rabe jezika v kontekstu jasnega izražanja idej in misli.
Eno zgodnejših zabavnih srečanj z bogastvom slovenskega jezika so tudi sinhronizirane risanke. Režiser in igralec JERNEJ KUNTNER pri sinhronizaciji družinskih celovečernih risank prisega na pestrost značajev, pri čemer rad posega po slovenskih narečjih in slengu. Risanke na TV Slovenija pa nagovarjajo naše najmlajše, zato režiserka NINA MILČINSKI in igralka MAŠA DERGANC k njihovi sinhronizaciji pristopata z veliko odgovornostjo do slovenskega jezika – risanke v ŽIV ŽAVU otroke jezikovno vzgajajo.
Osnovnošolca MAKS in BEN obožujeta kakovostno sinhronizirane risanke – tako tiste na velikem platnu kot ŽIV ŽAV na TV Slovenija. Ob tem Maks poudarja, kako pomembno je, da najprej usvojimo znanje pravilne rabe slovenščine, da bi se pozneje lahko sproščeno igrali z jezikom.

Vespikine priprave odpovedo ravno takrat, ko popisuje grbine v mestu. Njeni prijatelji se odpravijo na Vetrnik pogledat, ali je morda kaj narobe z anteno.

Ratatouille in Crêpes suzette, danes bomo kuhali po francosko. Ratatouille, prava mineštra jajčevcev, cukinov, paradižnika, paprike in čebule. In seveda slastne plačinke in Crêpes suzette napolnjene z beurre suzette – to je z mešanico karameliziranega sladkorja, masla in soka mandarine ali pomaranče…. Buon apetit

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Letos je že osmič zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, ruralnega ter kulturne in naravne dediščine. Glavna razstava je na ogled pri mežnariji ob cerkvi sv. Marjete v Žlebah pri Medvodah. V času festivala Mladi levi je v prostorih Stare elektrarne v Ljubljani predstavljen projekt Kos stoletja, kjer sta Tanja Radež in Nada Žgank predelali stare predmete v nove umetniške izdelke, ki zaznamujejo pretekle festivale. V branje pa ponujamo knjigo Orlanda Uršiča Krušni oče.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Lydia si na vsesplošno presenečenje sodelavcev vzame prost dan. Odpelje se k bivšemu možu, da bi ji podpisal ločitvene dokumente, ob tem pa se mora soočiti z duhovi iz preteklosti. Karišma lahko končno zapusti bolnišnico, zato jo Mari in Samir odpeljeta v domačo vas. Niki sama dela v sprejemni ambulanti. Njen prvi pacient je štirinajstletnik, ki si je ob padcu poškodoval zapestje. Primer je videti preprost, toda slutnja ji ne da miru, zato naroči še krvne preiskave, ki pokažejo, da je fant pijan. Ruby skrbi za umirajočega očeta, ko jo nenapovedano obišče Gabriel.

GOOD KARMA HOSPITAL (IV.) / Velika Britanija / 2022
Scenarij: Dan Sefton, Nyla Levy, Jess Williams, Sumerah Srivastav, Matt Evans
Režija: Philip John
V glavnih vlogah: Amrita Acharia, Amanda Redman, Rebecca Ablack, Harki Bhambra, Neil Morrissey, Nimmi Harasgama, Darshan Jarivalla

Leta 2004 so oblasti Severne Makedonije na meji prijele nemškega državljana Khaleda El Masrija in ga izročile predstavnikom ameriške Cie, ki so ga odpeljali v tajni zapor blizu Kabula. Tam so nedolžnega El Masrija celo mučili, a ko so ugotovili, da ni terorist, so ga čez pet mesecev izpustili v gozd v Albaniji. Njegov primer je bil zelo pomemben pri razkrivanju nezakonitega programa »izrednih izročitev«, ki ga je Cia izvajala po napadih 11. septembra 2001. ZDA se mu niso nikoli opravičile, na cedilu ga je pustila tudi Nemčija, le Severna Makedonija je ravnala drugače – El Masriju se je uradno opravičila in mu izplačala odškodnino.

THE EL MASRI CASE / Nemčija, Avstrija / 2021 / Režija: Stefan Eberlein

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom
(1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi
skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju.

Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom
dr. Aleksandrom Konjajevim.
Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji.
Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte,
kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov.
In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Letos je že osmič zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, ruralnega ter kulturne in naravne dediščine. Glavna razstava je na ogled pri mežnariji ob cerkvi sv. Marjete v Žlebah pri Medvodah. V času festivala Mladi levi je v prostorih Stare elektrarne v Ljubljani predstavljen projekt Kos stoletja, kjer sta Tanja Radež in Nada Žgank predelali stare predmete v nove umetniške izdelke, ki zaznamujejo pretekle festivale. V branje pa ponujamo knjigo Orlanda Uršiča Krušni oče.

Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.