Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Bor povabi prijatelje na vožnjo z motorjem. Hrup in smrad odvrneta od tega vse razen Zvita, ki pa nikakor ne pride na vrsto. Ko si prebivalci gozda že ne morejo več mašiti ušes, se Zaja domisli rešitve. Z Borom se odpelje na dolg izlet. Tako porabita še zadnjo kapljo bencina in v gozd se vrne mir, Bor pa odslej motor samo še oponaša. Sem ter tja tudi z Zvitom.

Dan začnite s ponedeljkovo oddajo Dobro jutro, da bo prehod v nov delovni teden bolj prijeten! Voditelja Ljubica Mlinar in Boštjan Romih vas popeljeta skozi pozitivne in dobre novice. Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju in odkrivanju dejstev o manj znanih temah v rubriki (Ne)znano. Ob ponedeljkih vas povabimo tudi v Domačo lekarno, vas motiviramo z navdihujočo Osebno zgodbo, nato pa vas v ritmih glasbe prepustimo novemu dnevu naproti.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Schulz ml. priskrbi Christophu serum resnice, s katerim namerava Ariane pripraviti do priznanja, da ga je hotela umoriti in uničiti Knežji dvor. Skupaj s Timom, ki v Ariane vidi nevarnost zase in za Franzi, mu uspe Ariane omamiti. Bo vse priznala, preden učinek seruma popusti?
Hildegard obišče Rosalie v kavarni in ji pove, da je spregledala njeno prevaro. Rosalie se boji, da se bo razvedelo, da prodaja zamrznjene torte kot sveže, a potem vidi nepričakovano rešiteljico v Amelie, ki Michaelu speče torto, ker ji je nudil prvo pomoč.
Joell po neuspešni seansi prizna Lucy, da ima pisateljsko blokado, in jo prosi za pomoč, da bo lahko še pravočasno dokončal novo knjigo.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Več kot 700 postelj v domovih za starejše je praznih zaradi pomanjkanja kadrov, v zdravstvu manjka petina medicinskih sester, bolničarjev, zdravstvenikov. Mlade to delo zaradi težkih pogojev in nizkih plač ne zanima, starejši odhajajo v pokoj. Kdo bo negoval najranljivejše?

Kriokonzervacija oziroma zamrzovanje ljudi po smrti ni več le znanstvena fantastika, neko berlinsko podjetje to metodo že izvaja. A kako realne so možnosti, da bodo telesa in možgane nekoč lahko dejansko tudi oživeli? Tudi etičnih pomislekov in vprašanj je ob tem nešteto.

Kdo je bila v resnici Jovanka Broz in zakaj še toliko let po smrti zbuja tako zanimanje, da se o njej pišejo knjige in snemajo nadaljevanke? Kako je od razkošnega življenja pristala v osami? Se je je Tito v zadnjih letih res tako bal, da se je pred njo zaklepal v kopalnico?

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Jakub se pripravlja, da bo obiskal Tomáša in prvič prespal pri Holčevih, Olga in Karel pa, da bosta lahko zadostila vsem njegovim zahtevam. Razkrijejo se nove podrobnosti dneva usodne zamenjave, ki obremenijo Marcelo. Kamila je samopožrtvovalno ne izda, vendar Pavel tega ne sprejme in domnevo o Marcelini vpletenosti razkrije družinama, kar med njimi ponovno poglobi razkol. Stari Býček na svojevrsten način poskuša popraviti krivice, ki jih je prizadejal Karlu in primarijki Kateřini.

KUKAČKY / The Swap / Češka republika / 2021
scenarij: Jan Coufal
režija: Biser A. Arichtev
v glavnih vlogah: Viktor Sekanina, Marek Adamczyk, Marta Dancingerová, Jiří Štrébl, Veronika Freimanová, Luboš Veselý, Antonín Mašek, Petr Kostka, Libuše Švormová, Theo Schaefer, David Novotný, Marek Frňka, Sabina Remundová, Darija Pavlovičová, Denisa Barešová, Michal Isteník

»Živeti božjo ljubezen.« To je vodilo mednarodne skupnosti Bhakti Marga, ki že vrsto let deluje tudi v Sloveniji. Bhakti Marga je popotovanje iz uma v srce pod vodstvom razsvetljenega mojstra Paramahamse Vishwanande. Lani so v skupnosti izdali nov prevod Bhagavat Gite v slovenski jezik. Novi prevod je v marsikaterem pogledu drugačen od dosedanjih.

Namen Svetovnega molitvenega dne za ženske je zavzemanje za večje razumevanje, sočutje in solidarnost med ženskami z vsega sveta. Spodbujati želi občutek skupnega namena in navdihniti ženske, da ukrepajo pri reševanju vprašanj, s katerimi se spopadajo njihove skupnosti in svet na splošno. Cilj je zgraditi pravičnejši, mirnejši in enakopravnejši svet za vse. Letošnje bogoslužje so pripravile kristjanke na Tajvanu.

Predstavljamo Igorja Ogrisa - nekdanjega športnika, ki je na ploščadi pred Športnim parkom v Celovcu vpeljal kmečko tržnico, ki postaja stičišče mnogih Slovencev.
Gostimo predsednico komisije Državnega zbora za Slovencev v zamejstvu in po svetu Suzano Lep Šimenko z njo pa o poslanstvu in nalogah omenjene komisije.
V zadnjem delu oddaje smo pripravili reportažo s tradicionalne prireditve Primorska poje, gre za 54-to zborovsko srečanje.

Az adás témája a zene. A gyerekek a régmúlt zenéjével és a mai szórakoztató zenei eseményekkel ismerkedhetnek. Ellátogathatnak a Lendvai Zeneiskolába, és megismerhetnek egy dzsesszzenekart.

Tema današnje oddaje je glasba. Otroci lahko spoznajo glasbo iz preteklosti in zabavno glasbo današnjega časa. Lahko se podajo na obisk v Glasbeno šolo Lendava in spoznajo jazzovski orkester.

Le kaj zanimivega se lahko dogaja v starinarnici? Vsak dan nove dogodivščine! Med policami se spretno suče lastnik Viki, gospod Štef, ki se dela, da je star, in deklica Zoja, ki jo zanimajo stari predmeti. V starinarnico pa kdaj pa kdaj zaidejo tudi zanimivi ljudje. Tako kot glasbenik, ki ne igra samo na več glasbil, ampak glasbo spravi skoraj iz vsakega predmeta. Med veselo druščino Boštjan Gombač zaigra na mišnico, žago in druga zanimiva glasbila z neznanimi imeni – skratka, na vse, kar mu pride pod roke.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Vsaka družina ima svojo zgodbo. Večina se jih začne in konča v istem okolju, veliko pa je takih, ki začnejo pisati novo pot v novi domovini. Zgodbe takšnih družin na Bavarskem je odkrival in predstavil Nils Kopp.
22. januar je praznik sv. Vincencija, zimskega svetnika, ki ga imajo vinogradniki še posebej radi. V večini krajev na severu Hrvaške je navada, da ga slavijo z blagoslovom vinske trte. Tokrat pa so krstili škrlet, avtohtono sorto iz Moslavine.

V središču Budimpešte že sto let stoji majhna delavnica, v kateri izdelujejo krtače in čopiče. Obrt že 42 let vodi mojstrica, vnukinja izdelovalca krtač, ki je v prvi svetovni vojni oslepel in kljub temu odprl delavnico.
Goriški radič velja za eno najbolj cenjenih sort radiča na svetu. Rodil se je na mrzlih goriških tleh in osvojil nekatere najbolj priznane kuharske mojstre. Njegovo poreklo je starodavno, za njegov uspeh pa je zaslužna predvsem majhna skupina goriških kmetov.

Za valentinovo vsi meščani prejmejo voščilnico, podpisano Poljubčkiinobjemi. Le kdo bi to lahko bil? Detektivka Hermina skuša z narekom raziskati, kdo je napisal skrivnostna ljubezenska pisemca.

Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji.
Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah.

Pri kuhanju se včasih prileže, če je kaj preprosto kot pasulj. In ko pasulj spregovori francosko, mu pravijo cassoulet. Zgodovina te jedi sega v 14. stoletje, ko so pastirji in kmetje v krajih južnega dela Francije želeli pripraviti nekaj hranljivega in okusnega za svoje družine. Prvotno je bila to preprosta jed iz belega fižola, svinjskega mesa in čebule, pripravljena v loncu. Sčasoma se je cassoulet razvil, s tem ko so mu dodali še druge sestavine, kot so klobase, perutnina in različne druge vrste mesa. Ta francoski pasulj je jed, ki nam bo dala še in še energije.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

V SNG Drama Ljubljana bo nocoj premiera Mrakijade po trilogiji Ivana Mraka Rimljanovina v režiji Nine Rajić Kranjac. Predstavili bomo Album 2010-2015 skladatelja in multiinštrumentalista Milka Lazarja in serijo Smešna plat zgodovine II pod katero se podpisuje 96-letni ameriški igralec in komik Mel Brooks.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Michel podkupi uradnika v Stasijevem muzeju, da bi pridobil podatke o Tomasu. Ugotovi, da se je Knapp njegovi hčeri zlagal in da je Tomas spremenil priimek, zato ga nista mogla najti.
Michel nato prepriča Julio, naj se vrne h Knappu in iz njega izsili resnico. Ta ji pove, da je lagal zato, ker je hotel Tomasa obvarovati pred tem, da bi ga vnovič prizadela. Ko mu Julia pove, da ni nikoli prejela Tomasovega pisma, v katerem ji je napisal, da jo bo vsak zadnji dan v mesecu čakal na letališču, ji Knapp pove, da Tomas prihaja v Berlin. Julia pohiti na letališče, tam pa Tomasa zagleda v spremstvu Mariane.

ALL THOSE THINGS WE NEVER SAID / TOUTES CES CHOSES QU'ON NE S'EST PAS DITES / Francija / 2022
Scenarij: Marc Levy & Miguel Courtois
Režija: Miguel Courtois (El Lobo, GAL)
V glavnih vlogah: Alexandra Maria Lara, Jean Reno, Alex Brendemühl, Bastian Hagen, Cédric Ben Abdallah, Martina García

Judovska država, razpeta med Sredozemskim, Mrtvim in Rdečim morjem, se je v 75 letih razvila v tehnološko, gospodarsko in vojaško silo. Kako je ta bližnjevzhodna demokracija sploh preživela v najzahtevnejši geopolitični soseski na svetu? Mir brez miru?
Dokumentarni film Med, mleko in nemir avtorja Nejca Krevsa osvetli pomembne zgodovinske, družbene in politične mejnike v razvoju sodobne izraelske države. Od sionističnih idej, holokavsta, judovsko-arabskih vojn do izraelsko-palestinskega konflikta, mirovnih pogajanj in diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom.
Krevsov dokumentarni prvenec ponuja uvid v fenomen izraelskega družbenega in kulturnega protislovja, ki ga tvorijo prišleki iz več kot 150 držav. Zgoščen etnični prostor 9-milijonskega Izraela krepi duh liberalne in sekularne misli na eni strani ter preboj verske vneme in žlahtne konservativnosti na drugi. Izrael je zrcalo sveta in zgodba o sanjah, ki se jih nikoli ni nehalo sanjati.

Je reševanje nekaterih ameriških bank in švicarske banke Credit Suisse pokazatelj, da je pred nami nova bančna kriza? Kaj je šlo po reformah, ki so sledile finančni krizi leta 2008, narobe tokrat? Evropski in svetovni bančni sistem smo po letu 2008 bolje pripravili za primere bančnih zlomov in kriz, toda kako odporen je v resnici? In koliko je k težavam prispevalo zaostrovanje denarne politike, s katerim se centralne banke borijo proti pereči inflaciji? Odgovore iščemo v tokratnem Globusu, 28. marca.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Skoraj stoletno pričevalko iz Šentjošta v Polhograjskih dolomitih smo v njeni samoti obiskali ravno v času, ko je sneg prekril naravo.
Drugače je z njenimi bridkimi spomini, ki so ob številnih preizkušnjah še vedno živi.
Doma so živeli v revščini; pri osmih letih ji je umrla mama, pri petnajstih je začela služiti v župnišču kot »tamala dekla«. Pomivala je posodo, skrbela za vodo in pomagala glavni dekli pri vsem drugem. Župnišče je bilo takrat tudi kar veliko kmečko gospodarstvo, zato je imela veliko dela. Takrat je nehala hoditi v šolo. Začetek vojne najprej ni prinesel velikih sprememb. Ljudje okupatorja niso marali, a so živeli v miru. To pa se je spremenilo, ko so se pojavili prvi partizani in so začeli vaščane ustrahovati. Župnišče so temeljito izropali, pojasni Zofija.
Podrobno opiše, kako se je po ustanovitvi vaške straže julija 1942 zgodil partizanski napad, ki pa so ga stražarji odbili brez žrtev. Partizani so se potem maščevali okoliškim prebivalcem, ki pa z vaško stražo niso imeli povezave. Ubijali so starše, družinske očete, v enem primeru pa je v požgani hiši umrla tudi dveletna deklica. Na prebivalce je legel strah in splošna negotovost. Zofija omenja tudi veliko romsko družino, ki so jo partizani pobili leta 1942 v bližini Žažarja. Zofija se spomni Čukovega Miha, hlapca pri eni od bližnjih hiš, z domačijskim imenom pr' Župan. Pripovedoval je, da so si partizani na njihovi kmetiji izposodili motike, ko so jih prinesli nazaj, pa so bili na motikah kri in lasje pobitih Romov.
Zofija omeni tudi zanimivo podrobnost o partijskem funkcionarju, poznejšem predsedniku slovenske socialistične vlade, Stanetu Kavčiču, ki je imel v Šentjoštu sorodnike in jih je poskušal zaščititi. Po vojni je te kraje prizadel zločin povojnih pomorov, hkrati pa so se v okolici pojavili bivši domobranci – skrivači. Zofija Skvarča se spomni, kako so jih po izdaji presenetili na kmetiji v Suhem dolu. Tudi njo so takrat več ur zasliševali oznovci. Pričevalkin oče, domobranec, je vojno preživel in je moral prisilno delati v Kočevju.
Zofija je bila mobilizirana v delovno brigado. Tam je hudo zbolela za tifusom, kar jo je trajno zaznamovalo, saj ni mogla imeti svojih otrok. Z možem sta posvojila dva fanta, a sta oba končala tragično. Ima pa vnukinje in snaho, ki jo pridejo obiskat.
Živi sama, čeprav je precej onemogla in slabovidna, v edino uteho so ji ptički in številne mačke, pa dobri sosedi, ki ji pomagajo. Gre za posebno občutljivo pričevanje stare gospe, ki jo je zaznamovalo težko življenje. Lepšala si ga je tudi z glasbo; dolga leta je igrala v cerkvi in vodila cerkveni pevski zbor.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

V SNG Drama Ljubljana bo nocoj premiera Mrakijade po trilogiji Ivana Mraka Rimljanovina v režiji Nine Rajić Kranjac. Predstavili bomo Album 2010-2015 skladatelja in multiinštrumentalista Milka Lazarja in serijo Smešna plat zgodovine II pod katero se podpisuje 96-letni ameriški igralec in komik Mel Brooks.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.