Dan začnite s ponedeljkovo oddajo Dobro jutro, da bo prehod v nov delovni teden bolj prijeten! Voditelja Ljubica Mlinar in Boštjan Romih vas popeljeta skozi pozitivne in dobre novice. Po pregledu dnevnega tiska in aktualne teme vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju in odkrivanju dejstev o manj znanih temah v rubriki (Ne)znano. Ob ponedeljkih vas povabimo tudi v Domačo lekarno, vas motiviramo z navdihujočo Osebno zgodbo, nato pa vas v ritmih glasbe prepustimo novemu dnevu naproti.

V branje dobivamo presunljivo knjigo Skozi gosto noč, ki prinaša pisma Borisa Furlana in njegove hčerke Staše Furlan Seaton. Dopisovala sta si v obdobju med letoma 1951 in 1957. Dr. Boris Furlan, ugleden slovenski pravnik in razumnik, je bil leta 1947 na montiranem Nagodetovem procesu obtožen vohunstva in rušenja nove ureditve ter obsojen na smrt, potem pomiloščen na dvajset let zapora in po štirih letih samice zaradi šibkega zdravja pogojno izpuščen. Njegova hčerka Staša je leta 1945, sluteč totalitarno naravo novega režima, za vedno zapustila domovino in odšla v ZDA. Dopisujeta si oče in hči, kaznjenec in študentka filozofije, ki ju druži ljubezen do rodu, družine, znanja, filozofije in vere. Njuna pisma so polna čustvene topline, hkrati pa posredno govorijo o trpljenju po krivem obsojenega posameznika, ki so mu v totalitarnem režimu odvzete vse človekove in državljanske pravice. O njunih pismih, ki so dragocen zgodovinski dokument, bo spregovorila publicistka in zgodovinarka Alenka Puhar, urednica knjige in avtorica spremne besede. V nadaljevanju oddaje bomo ob 85. obletnici rojstva Lada Kralja predstavili pisateljevo poslednje delo, roman Ne bom se več drsal na bajerju. V njem je upodobil večplastno dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, prizorišče dogajanja pa je ljubljanska Šiška, kraj pisateljevega otroštva. Mojstrski preplet komičnega in tragičnega prinaša eno samo spoznanje, spoznanje o tem, kako velik absurd je vojna.
Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti
Režiser: Valentin Pečenko

V prvih dneh vojne v Ukrajini sta slovenski in ukrajinski mladinski orkester navezala sodelovanje pri evakuaciji mladih glasbenikov in njihovih svojcev iz Ukrajine v Slovenijo. Želeli so jih preseliti v varno okolje, kjer lahko v čim ugodnejših okoliščinah nadaljujejo tako splošno kot glasbeno izobraževanje, kar je njihovo glavno poslanstvo in življenjski cilj. To je zgodba o družbenem projektu, ki se napaja s supermočjo glasbe.

Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič.

Z izzivom kviza Joker se bo tokrat spoprijela Darja Jernejc iz Ljubljane, ki najbolj od vsega ljubi gore. Zaposlena je na Ministrstvu za zunanje zadeve, kjer se ukvarja s financami naših veleposlaništev po vsem svetu. Za prijavo na kviz pa se je odločila, ko je slišala Mariovo prošnjo za vse ženske tekmovalke, naj pridejo, saj jih primankuje. Prihaja v družbi prijateljice Ane Petek.

Da bi v praksi razumeli tegobe starejših voznikov, smo našega najmlajšega člana uredništva Luko Gregoriča oblekli v posebno opravo, ki ga je postarala za štirideset let. Z utežmi, ki so upoščasnile telesne reakcije, s trakovi in oporami, ki so oteževale premikanje, predvsem pa z očali in čepki, ki so poslabšale vid in sluh. Učili smo se torej medgeneracijske empatije v prometu.

Ko zidovi dobijo kožo je španska oddaja, ki prikazuje urbano umetnost – slikanje muralov. Ugledna španska umetnica Marie Capdevila Papió je na zidove doma upokojencev naslikala podobe starejših ljudi. Ta skupina je bila ob pandemiji med bolj prizadetimi. Ustvarjalka se je zato odločila za stenske poslikave z motivi, ki so vključevali starejše.

Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.

Prebivalci angleško govorečih držav so pogosto tarča lažnih klicev tehnične pomoči, ki večinoma izvirajo iz Indije. Tam delujejo številni prevarantski klicni centri, katerih lastniki z dovršenimi metodami služijo milijone z goljufanjem nevednih uporabnikov. Organi pregona imajo zaradi birokracije pogosto zvezane roke, zato so se na spletu pojavili tako imenovani lovci na prevare, ki so sleparjem velik trn v peti.

PANORAMA: SPYING ON THE SCAMMERS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Kathleen Mullin

V oddaji Kaj dogaja? tokrat izveste vse o podražitvi vojaških projektov in pocenitvi cepiva proti covidu. Na terenu smo spremljali odzive na ukinitev birmanskih botrov, naš jezikoslovec magister Baltić pa se je posvetil definiciji sovražnega govora. V Redni rubriki nas dežurni reševalec Robi nauči postopke prve pomoči oživljanja bank, v telenoveli Palomar pa se fantje tokrat posvetijo “tistim” dnevom v mesecu. Naša gostja bo srebrna tekačica z zadnjega evropskega prvenstva Anita Horvat, ob materinskem dnevu pa bo zaskrbljenemu gledalcu svetovala Zvezdana M. Na Mali terasi skupaj pojejo prvaki koalicije, združeni v bendu Novci posili. Predstavili bodo svoj prvi singel Za nova davčna bremena.

Nenavadne skale, slikovite reke in številna jezera. Saška na JV Nemčije ima narave in kulture na pretek. Tako vsestranska kot regija je tudi saška kuhinja. Na eni strani hrana za reveže, na drugi prefinjene in bogate jedi, kot je *Leipziger Allerlei.* Heike in Ulrich Raupach vodita eno redkih porcelanskih delavnic v Nemčiji in sta velika ljubitelja pristnih saških jedi.

ZU TISCH / Nemčija / 2017 / Peter Podjavorsek

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Rdeča nit današnjega Prestiža bo humor. Izvedeli boste, kako se razlikuje humor v različnih državah in kateri so najbolje plačani komiki na svetu. V studiu gostimo radijskega voditelja Denisa Avdića, drugi znani Slovenci pa so nam zaupali, čemu se najbolj smejijo in kakšne vrste prvoaprilskih potegavščin imajo v rokavu.

Informativna oddaja Magnet vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov s področja zabavne kulture v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

7. del: Pojdimo na lov
Fleischman se zgrozi, ko vidi, da je Maggie ustrelila jelena. Holling in Chris ga prepričujeta, da se človek z lovom uvršča v prehransko verigo. Da bi ugotovil, zakaj nekateri v lovu uživajo, se Joel z njima odpravi v naravo lovit divje kure. S puško ustreli in poškoduje ptico, potem pa se v njem prebudi sočutje in pohiti v ordinacijo, da bi ji rešil življenje. Medtem Ed izve, da ima Ruth-Anne rojstni dan. Skrivaj ji priredi zabavo in se odloči, da ji bo podaril nekaj trajnega.

NORTHERN EXPOSURE / ZDA / 1992
scenarij: Joshua Brand, Hohn Falsey, Sean Clark, Charles Rosin, Ellen Herman, Robin Green, Craig Volk, David Assael, Jeff Vlaming, Mark B. Perry, Denise Dobbs, Jeff Melvoin, Barbara Hall idr.
režija: Joshua Brand, Peter O'Fallon, Rob Thompson, Nich March, Miles Watkins, Jim Hayman, Michael Fresco, Charles Braverman, Bill D'Elia, Oz Scott idr.
v glavnih vlogah: Rob Morrow, Barry Corbin, Janine Turner, John Cullum, Cynthia Geary, John Corbett, Darren E. Burrows, Peg Phillips, Elaine Miles, Paul Provenza, Teri Polo

Benedetta Barzini je ikona modnega sveta 60. let prejšnjega stoletja – manekenka in fotomodel, ki je navdihovala Andyja Warhola, Salvadorja Dalija, fotografa Irvinga Penna in Richarda Avedona. V 70. se je odločno borila za emancipacijo in pravice žensk. Še vedno predava o zgodovini in antropologiji mode in oblačil. A pri 75 se je naveličala površnosti sveta, ki ceni le videz. Na poti njegovega simbolnega zapuščanja, determinirana Benedetta namreč želi izginiti, jo za kamero spremlja njen prav tako vztrajni sin z vedno pripravljenim vprašanjem.

THE DISAPPEARANCE OF MY MOTHER / Italija / 2019 / Režija: Beniamino Barrese