Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Dobrodošli v poletnem jutru iz Kopra. Ponudili vam bomo veliko poletnih, morskih tem, aktualnega dogajanja, govorili bomo z zanimivimi ljudmi, telovadili, potovali po vsej Primorski, iz naše kuhinje pa bo zadišalo po lahkotnih sredozemskih dobrotah.

V pripovedi Janeza Winklerja se bomo skozi pretresljive zgodbe njegovega življenja sprehodili skozi osem desetletij naše zgodovine, v prvem delu do konca druge svetovne vojne in v drugem delu naprej. Rodil se je v rudarski družini v Idriji, ki je med obema vojnama pripadala Italiji, in tako že kot otrok občutil fašizem. S štirinajstimi leti je pozimi 1942 odšel v partizane, v Vojkovo četo in doživel njene prve akcije, prav tako pa tudi smrt velikega primorskega junaka Janka Premrla-Vojka. Pomladi 1943 je bil vključen v Šercerjevo, pozneje se je boril v Gubčevi brigadi. Doživel je mnoge bitke in bil v njih ranjen, doživel je napad na Turjak in Kočevski proces, bil ujet in poslan v begunjske zapore, od tam pa v taborišče Dachau. Po vojni je dobesedno izsilil demobilizacijo, se zaposlil v policiji, potem pa dokončal študij prava in postal načelnik ljubljanske in pozneje vse slovenske policije. Kot šef ljubljanske policije je v začetku sedemdesetih let kljub nasprotovanju politike omogočil izvedbo velikih študentskih demonstracij pred slovenskim parlamentom.

Polona in Blaž gresta na postajo iskat Blaževa sinova Leona in Gorazda, ki bosta počitnice preživela z očetovo novo družino. Polona se boji, da ne bo obvladala pet otrok v hiši. Fanta se v Ljubljano pripeljeta z zgodnejšim avtobusom in sama poiščeta dom družine Valič Grom, kjer ju čakata Polonini hčerki Dana in Zarja ter njun polbrat Miško. Prvo skupno kosilo razširjene družine se zaplete, ker Leon posodi denar neznanki.

Polona gre s poslovnim partnerjem na ogled novogradnje. Leon očetu natvezi, da ju je videl, kako se poljubljata. Ljubosumni Blaž jima na skrivaj sledi, namesto da bi skuhal kosilo, kot je obljubil, in ostane ujet na gradbišču. Dana mora namesto Blaža poskrbeti za Miška in za kosilo. Zarji je Gorazd všeč in mu je vseskozi za petami.

Polona in Blaž sta si vzela prost dan, da bi bila skupaj z otroci. Dana piše hišna navodila, ki Gorazda užalijo. Dana se zlaže, da je listke napisala Zarja. Otroško razgrajanje na vrtu zmoti pretirano radovedno sosedo Rogljevo. Leon sproži nesporazum v zvezi z varno hišo, ki jo projektira Polona, in na obisk nenapovedano pripotuje babica Meta.

Polona je zgrožena, ker Meta za zajtrk pripravlja nezdravo hrano. Babica je hiperaktivna, delo v hiši organizira po svoje, vsem ukazuje in kritizira dekleta. Zarja gre ven s prijateljico, da bi se izognila babičinemu terorju, Dana odpelje Miška na sprehod in sreča čednega študenta. Polona zaman skuša ubraniti svoje prehranske, vzgojne in druge principe, ampak Meta ne odneha. Polona na pomoč pokliče očeta Jožeta.

Družina je dobila novo pohištvo z napako. Meta ukazuje mojstroma. Na obisk pride Jože in ugotovi, da je Meta njegova ljubezen iz mladosti. Jože povabi Meto ven in jo portretira v naravi, medtem pa Blaž in Polona hišo urejata po svoje. Na obisk pride Danin fant Anže, ki več pozornosti posveča Gorazdu kot njej. Polona hčerki priskoči na pomoč z nasvetom.

Dokumentarni televizijski film Pianist v belem je portret otroškega zdravnika, humanista in glasbenika, dr. Pavla Kornhauserja.

Portretiranec je bil do konca svojega življenja aktiven, s pogledom zazrtim v prihodnost, vendar osvetljen s spomini… Nastala je pripoved o poklicni poti utemeljitelja otroške intenzivne terapije pri nas, s tem povezanem premikanju meja na tem področju, kar brez vizij in pogleda v prihodnost zagotovo ne bi bilo mogoče. Vzporedno pa je dr. Kornhauserja spremljalo tudi aktivno glasbeno ustvarjanje in organiziranje koncertov. Prikaz intimnega in družbenega sveta, ko prav začutimo, kako si duša ponovno napolni baterije, se sprosti in da razumu ponovni zalet.

Evropska prizadevanja za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje imajo prav nasproten učinek na okolje v Afriki. Dokumentarna oddaja Tihotapci odpadkov razkriva, kako odslužena vozila, pralni stroji, avtomobilske pnevmatike in drugi odpadki najdejo pot iz Evrope v Afriko. Posel je izjemno donosen, mreža pa zelo razvejena.

Avtomobilnost bo v tej sezoni spet aktualna in drzno izzivalna. V tokratni Avtomobilnosti bomo pogledali, kakšna tehnologija se skriva za glasovnim upravljanjem naprav v avtomobilu, bili smo na domači predstavitvi tesle model 3 in toyote highlander, testirali pa smo štiri družinske avtomobile: caddyja, 3008, pro acea city in ateco.

Karla Bulovec, kasneje Mrak, rojena 1895, je bila prva Slovenka, ki se je v času prve svetovne vojne odločila, da bo postala kiparka.

V času, ko je še divjala prva svetovna vojna, je bila to pogumna odločitev. Prepričana, da ji bo uspelo uresničiti svoje sanje, je pridobila vsa dovoljenja za študij in se odpravila na pot po Evropi. V Pragi se je vpisala na akademijo in študij končala predčasno. Zaradi vere v svoj talent in značajske neuklonljivosti ji v življenju ni bilo lahko. V pismih prijateljici Angeli, ki nam odstirajo njeno osebnost in življenje, je večkrat zapisala, da ne more delati tistega, kar bi si želela. Zaradi pomanjkanja sredstev namreč nikoli ni mogla klesati v kamnu, dostopna ji je bila le ilovica. Leta 1936 so spletke preprečile, da bi v bron odlili njen kip Antona Martina Slomška, zato je prenehala kipariti in se popolnoma posvetila risanju. Risala je na cenen papir, ki so ga uporabljali za pakete in se je slabo ohranil. Karla Bulovec je po krivici ostala v senci svojega moža, dramatika Ivana Mraka, v filmu pa je spregovorila s pomočjo svojih del in pisem.
Avtorica filma je Nataša Gaši.

Ivan Hribar, ta pokončni mož in načelni slovenski rodoljub, je zagotovo najbolj znan ljubljanski župan v zgodovini slovenske prestolnice.

Ljubljana se je poklonila svojemu znamenitemu županu s postavitvijo spomenika ob Ljubljanici, v kateri je leta 1941 – v protest italijanski okupaciji mesta – prostovoljno našel smrt. V dokumentarnem filmu se Hribar izkaže kot župan, politik, gospodarstvenik, nestor slovenskega bančništva, pisatelj in prevajalec. Z igranimi prizori so predstavljeni ključni trenutki njegovega življenja. Še preden je postal župan, se je kot član mestnega sveta zavzemal za izgradnjo vodovoda in kanalizacije in tako postavil temelje, da je Ljubljana »iz dolge vasi postala mesto«. Ko je Ljubljano konec devetnajstega stoletja prizadel hud potres, je za 14 let prevzel županovanje. Z denarno pomočjo cesarja ter iznajdljivostjo je Hribar obnovil mesto, da je postalo narodno središče, tudi z ustanovitvijo slovenskih šolskih in kulturnih ustanov. Dosegel je, da je Ljubljana dobila slovenske ulične napise, bančne ustanove, spomenike in zelene površine.
Scenaristka je Živa rogelj, režiser Primož Meško.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Dokumentarni film osvetljuje duha znamenite mehiške slikarke Fride Kahlo. Predstavlja neodvisno in močno žensko, ki je zaradi prometne nesreče vse življenje prenašala neznosne muke, in izjemno umetnico, ki se je z ustvarjanjem osvobajala spon trpljenja. Za slikarstvo Fride Kahlo je značilna ikonografija predkolumbovske Mehike. V njenih delih se prepletajo bolečina in moč, trpljenje in ljubezen. Frida Kahlo je postala ikona in vzornica – vplivala je na umetnike, glasbenike, stiliste. Dokumentarna pripoved prinaša tudi slikarkine misli, zapisane v pismih in osebnem dnevniku.

FRIDA, VIVA LA VIDA / Italija / 2019 / Režija: Giovanni Troilo

Nekje na oddaljeni plaži stoji bar, v katerem lahko vsak doživi svoj zvezdniški trenutek. Vzemite v roke mikrofon in zapojte svojo najljubšo slovensko poletno uspešnico. Dobrodošli v Karaoke baru! Tam lahko pojete iz srca in na ves glas, kot da vas nihče ne posluša, tudi če zgrešite kakšen ton. Pridružite se poletni zabavi s karaokami za vso družino in vse generacije. Zapojte z Lorello Flego in njenimi gosti!

Celjski pianist in pevec Uroš Perić je v dvodelnem koncertu pred polnimi Križankami skupaj z Big bandom RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana zaokrožil desetletnico glasbenega delovanja.
Predstavil je bolj ali manj znane skladbe iz zgodovine jazza, bluesa, soula pa tudi swinga, posebej pa je dal poudarek večnim melodijam iz zakladnice glasbenega izročila Raya Charlesa, kot so Hit The Road Jack, Georgia, On My Mind, What I Saj, Cryin Time, Unchain My Heart.
Dal pa je tudi precej prostora svojim gostom: Renee Collins Georges, Davidu Hoffman, Dušku Gojkoviču, Otu Pestnerju in Denise King.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Info kanal je namenjen sledenju novic iz sveta politike, športa, kulture, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Zraven najbolj svežih novic si lahko ogledate tudi videoposnetke slovenskih in tujih krajev, ujetih v objektiv kamere, povsem spontano. Info kanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah.