Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Četrtek, 29. feb. 2024

TV Slovenija 2 • Čet, 29. feb.

Četrtkovo oddajo Dobro jutro bodo ustvarjali mariborski jutranjiki. Posvetili se bodo 29. februarju, ki ga na koledarju zagledamo vsake štiri leta. Na ta dan praznujejo smolčki in enega izmed njih so povabili tudi v oddajo. Goran se bo tokrat preizkusil v vlogi policista, spoznavali bodo dejavnosti Tehno parka v Celju, ob koncu oddaje pa bo glasbena zasedba LPS predstavila čisto novo skladbo in album. Oddaja bo na sporedu od 7.00 do 9.00, vodila jo bosta Katja Treer in Andrej Geržina.

Narodni muzej Slovenije je najstarejša neprekinjeno delujoča muzejska ustanova na Slovenskem. V 200 letih je shranil skoraj 100.000 let zgodovine.

Skozi zgodovino in sedanjost muzeja bo obiskovalce vodila jubilejna razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in njeno končno podobo.
Ob ustanovitvi takratnega Deželnega muzeja so se obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti'. Prve zbirke so muzeju podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repežič, župan Hradecki ter škofa Wolf in Baraga. Prvi razstavni prostori v liceju so bili premajhni in lotili so se gradnje nove muzejske stavbe. V čast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Pri načrtih in notranji opremi so sodelovali domači umetniki in mojstri, avtorja poslikav v vhodni dvorani in na stopnišču sta Janez in Jurij Šubic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediščino tisočletij.
Prvotni muzej se je pozneje razdelil na več institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima še danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil še današnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja.
Film izpostavlja najpomembnejše muzealije, kot so neandertalska piščal, koliščarske najdbe, nakit stiške kneginje, situla iz Vač, mumija, kip Emonca, rimski meči iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu, Prešernova zapuščina. Avtorja so zanimale zgodbe predmetov, čemu so služili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja umeščeni v času drugače, kot takrat, ko jih je muzej pridobil. Na ta način je v filmu predstavljeno tudi dragoceno znanstveno delo kustosov, restavratorjev in vseh drugih, ki skrbijo za ohranitev in varovanje muzejskih predmetov.
Scenarist in režiser filma je Amir Muratović, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor in izvajalec glasbe Boštjan Gombač.

Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.

SEBASTJANOVA VISOKA GREDA
Lansko obilje padavin je botrovalo odločitvi Sebastjana Liparja, da na terasi postavi visoko gredo. Dolga je 4 metre, široka 70 cm. Vanjo sadi zelenjadnice in začimbnice, ki jih uporablja v letni kuhinji. Februarja je očistil prezimne vrtnine, posadil česen in porezal figo, ki gredo senči poleti.

ZIMSKA REZ AKTINIDIJE
Majhno teraso hiše ob vinorodnem Bizeljskem že trideset let prekriva aktinidija. Če bi jo razgrnili, bi površina brajde znašala le od 10 do 12 kvadratnih metrov, z nje jeseni naberejo okrog 300 sadežev. Da aktinidija dobro obrodi, hkrati pa ne prekrije še strehe, skrbi Primož Dececco, ki pravi, da je rez najbolje opraviti v prvi polovici februarja.

KO ZACVETI SOBNA RASTLINA
Veseli smo, ko nas s cvetenjem razveseljujejo sobne rastline, za katere redno skrbimo. Veselje je toliko večje, če zacveti lončnica, za katero sploh ne vemo, kakšne cvetove ima. To se je zgodilo zakoncema Legradić v Cerkljah na Gorenjskem. Zacvetela je stara zmajevka.

Kako razumeti, da smo zboleli za rakom? In zakaj smo zboleli prav mi? Ali to pomeni smrt? Težko je razumeti, da bolezen izvira iz naših celic oz. da je rakava celica sprevržena različica našega normalnega jaza, kot je pomenljivo zapisal Nobelov nagrajenec Harold E. Varmus leta 1989. Ob diagnozi se prebudijo hude stiske in strah pred smrtjo. Morda tudi želja, da bi poiskali dodatno zdravljenje, dodatne metode. Seveda je vsak posameznik zgodba zase, in v filmu so z nami svoje zgodbe delili Mojca Senčar, ki se ji je bolezen ponovila, Jaka Jakopič, nekdanji poklicni nogometaš, ki je zbolel v mladih letih in odigral novo tekmo v življenju na drugačnem igrišču, ter Jože Stopar, ki bolezen premaguje z novo metodo – elektrokemoterapijo, ki je plod dela slovenskih raziskovalcev. Vsi trije nas v filmu veliko naučijo o ljubezni do življenja, bolezni navkljub. Vzporedno z osebnimi zgodbami v filmu raka predstavijo tudi številni strokovnjaki multidisciplinarnega tima in razložijo pomen kirurškega zdravljenja, radioterapije, sistemskega zdravljenja ter pomen ambulante za onkološko genetsko svetovanje.

V dokumentarni oddaji se predstavijo ljudje, stari sto let in več, iz Norveške, Nizozemske in ZDA: kmetovalka, seksologinja, glasbenica, študentka, snovalec spletne platforme. S precejšnjo mero humorja, kančkom melanholije in predvsem veliko treznosti razmišljajo o človekovih pravicah in dolžnostih, o svojih življenjih, izkušnjah, polnosti sedanjosti in vsekakor o ciljih, ki jih želijo doseči v prihodnosti.

100 UP / Nizozemska, Norveška, Belgija / 2020 / Režija: Heddy Honigmann

Športna drama. Poletje 1998. Uvodne etape Le tour de France so prestavljene na Irsko. Belgijski kolesar v poznih tridesetih, Dom Chabol je že dvajset let eden glavnih pomočnikov v svoji ekipi. Gre za eno bolj požrtvovalnih vlog; pomočnik poskrbi za nastavitev tempa, zaščito pred vetrom in v splošnem ponuja vso podporo in pomoč glavnemu kolesarju, sprinterju ali kapetanu ekipe. Možnosti za etapno zmago pomočnikov redko kdaj pridejo v poštev. Toda Dom, ki je pred koncem kariere, že vrsto let po tihem neguje željo, da bi vsaj enkrat oblekel rumeno majico, torej vsaj enkrat zmagati etapo na Touru. A zgodi se ravno nasprotno; Doma brez večjih ceremonij odpustijo, ker je pač proti koncu kariere in ker njegovi klubski zastopniki niso ustrezno in pravočasno poskrbeli za novo pogodbo. Med tem spozna Lynn, mlado irsko zdravnico in se z njo zbliža. Predstava o življenju brez profesionalnega kolesarstva se naenkrat ne zdi več nemogoča, saj je tukaj Lynn, ki lahko vse skupaj naredi bolj privlačno in zanimivo. Dom že začne razmišljati o svojem »civilnem« življenju in o tem, kako se bo končno soočil s sestro in očetovo smrtjo, ko se zgodi nov šokanten preobrat. Doping kontrola Domove ekipe povzroči odslovitev sotekmovalca, kar Doma v trenutku vrne nazaj v sedlo …

THE RACER / IREL, LUX, BELG / 2020
Režija: Kieron J. Walsh / Scenarij: Ciaran Cassidy, Kieron J. Walsh, Sean Cook, Ciaran Cassidy / Igrajo: Louis Talpe, Tara Lee, Matteo Simoni, Iain Glen, Karel Roden

Na odru se zdi, da njegovo telo nima meja, kot bi bil brez kože in brez kosti, elastičen, vznemirljiv. Lanskoletni dobitnik Borštnikovega prstana, potujoči trubadur, igralec, ki je vedno soustvarjalec svojega lika. V ljubljanski Drami nam govori o različni obrazih ljubezni v predstavi Pogovori o ljubezni, v kinematografe prihaja film Metoda Pevca »Jaz sem Frenk«, v katerem prvič igra naslovno vlogo. Pisateljica Vesna Milek se od blizu pogovarja z igralcem Janezom Škofom.

Pogovarjali smo se z vršilcem dolžnosti direktorja vladnega urada za narodnosti Rokom Petjetom, ki je funkcijo prevzel v začetku leta. Na Pušči so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili program za otroke v naselju. Ob tem so jim predstavili pomen branja knjig. Ptujski karneval je najbolj obiskana pustna prireditev v Sloveniji. Na njej nastopajo tradicionalne pustne maske kurenti. A to ni edina tipična maska – v Dornavi pri Ptuju so namreč znani po dornavskih ciganih. Tem se je letos pridružila tudi naša ekipa.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov