Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.

Na lepše se vrača na male ekrane.

V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka?

V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki.

V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222.

Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.

Steklo danes srečamo povsod, od avtomobilske, gradbene industrije do farmacije, zato so zahteve po kakovosti in natančnosti čedalje večje. Tega se zavedajo tudi v Steklarstvu Frama, podjetju s 15 zaposlenimi. Oče, Franc Maučec starejši, je znanje pridobil v Nemčiji. Tam je prigaral tudi denar za nakup prvih strojev. Podjetje bo prihodnje leto dopolnilo 50 let delovanja, zadnjih 18 let pa ga vodi mlajša generacija. Delo v steklarski delavnici sloni na obvladovanju sodobnih, računalniško vodenih naprav. V podjetju morajo kader izobraziti sami. Tudi za deficitarni poklic avtoličarja med mladimi ni velikega zanimanja. Se pa na nekaterih šolah nekoliko povečuje vpis. Naša ekipa je dopoldne preživela med dijaki v Tehniškem šolskem centru Maribor, popoldne pa v podjetju Laure, kjer se prav tako zavedajo pomembnosti stalnega izobraževanja.

Začetek iztekajočega tedna so zaznamovali kmetje iz Belgije in nekaterih drugih evropskih držav, ki so s traktorji zasedli Bruselj. V tem času je Evropska komisija kmetijskim ministrom predstavljala predloge za umiritev razmer. O dogajanjih v Bruslju smo se pogovarjali z Mašo Žagar, direktorico Direktorata za kmetijstvo pri MKGP. Predstavniki slovenskih nevladnih kmetijskih organizacij so se v torek sestali z resorno ministrico in z državno sekretarko z ministrstva za finance. Pogajali so se o izvzetju OMD plačil iz obdavčitev. Ustavljamo se tudi v Apaških gozdovih. Na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija po lanskoletnih vetrolomih. V nadaljevanju pozornost namenjamo tveganjem v kmetijski pridelavi s poudarkom na tveganjih pri pridelavi zelenjave.

Na leto prebivalec Slovenije v povprečju pridela skoraj pol tone odpadkov. Kaj se zgodi z njimi, potem ko jih odvržete v pravi zabojnik pred svojo hišo? Kdo služi z njimi in koliko se jih reciklira? Kakšno škodo povzročajo potem, ko jih odpeljejo z našega praga? Kdo je kriv, da se po vsej državi nabirajo kupi odpadne embalaže? Zakaj po morjih plavajo tone in tone plastike?
V dokumentarnem filmu Cena plastike sledimo poti vaših odpadkov in ugotavljamo, kaj je narobe s sistemom, za katerega je odgovorna država, in našim ravnanjem.
Avtorica Sarah Neubauer.

Eden od fantov v lunaparku, Gonzo, se začne razkrajati. Vsi predvidevajo, da se to dogaja, ker je umrl njegov zadnji sorodnik. Violetta se ne more sprijazniti s tem, da so Gonza vsi pozabili, in odkrije, da ima ta še sestro.

Ljudje ne izbiramo zavestno, kdo nas privlači. Lahko nas privlačijo osebe drugega ali osebe istega spola, čemur pravimo spolna usmerjenost. Mladi, ki so v tokratni oddaji Prvič zavrteli flašo resnice, so se pogovarjali o tem, kako so ugotovili, kdo jih privlači, kako so svojo spolno usmerjenost razkrili ali jo še razkrivajo drugim. Voditeljica Melani Mekicar se je na slišano in videno odzvala s svojimi izkušnjami in povedala tudi, s kom je doživela prvi poljub.

Med taborjenjem v gozdu v nasilnem napadu z nožem umreta dva mladostnika. Kmalu zatem se v bližnjo vas zateče okrvavljena in zmedena Rosi, hčerka vaškega policista. Žrtvi sta njena prijatelja Lara in Raini. Rosi preiskovalcem pove za skrivnostnega puščavnika, ki naj bi pred zločinom opazoval tabor mladostnikov. Bo to res zadnji primer stotnika Dirnbergerja?

SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19
Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch

Meseca marca 2020 je v Berlinski filharmoniji potekal prav poseben koncert. V sklopu poskusnih prireditev v Berlinu so Berlinski filharmoniki pred občinstvom izvedli prvi koncert po letu dni. Obiskovalci, bilo jih je 1000, so lahko v dvorano vstopili z negativnim rezultatom testa, obiskovalce so testirali tudi v Berlinski filharmoniji pred dogodkom. Koncert je občinstvo močno ganil in navdušil, orkester je pod taktirko Kirilla Petrenka izvedel fantazijsko uverturo Romeo in Julija Petra Iljiča Čajkovskega in Simfonijo št. 2 v e-molu Sergeja Rahmaninova. V zasedbi orkestra Berlinskih filharmonikov je bil tudi hornist Andrej Žust, edini Slovenec, ki je član tega priznanega orkestra. Televizijska režija: Michael Beyer.

Kratki igrani film Kam pripoveduje o naključnem srečanju dveh žensk, pripadnicah različnih generacij, ki se vsaka na svoj način ukvarjata z vprašanji življenja in smrti. Občutena in na prvi pogled trpka zgodba dveh žensk na nevsiljiv način in prepričljivo preigrava temeljna bivanjska vprašanja ter hkrati ob občutjih minljivosti življenja prebuja tudi občutja o njegovih presežnih dimenzijah.
Režija: Katarina Morano / Igrajo: Lara Vouk, Ivanka Mežan, Jožica Avbelj

Pri hiši umira oče. Župnik naroči Janezu in Marinki, da naj pokličeta pred smrtjo njegovega sina s katerim je oče skregan v upanju, da bi se spravila. Vendar vesta, da Štefan ne bo hotel priti. Ker se pa bliža žetev in ne vesta kdaj bo oče umrl pokličeta Štefana in se zlažeta, da je oče že umrl, kajti doktor je rekel, da ima največ še tri dni življenja. Mine en dan, mine drugi in pride Štefan. Oče je pa še vedno živ…