Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
16 let po razglasitvi neodvisnosti Kosova so odnosi med Srbijo in Kosovom še vedno zelo napeti. Beograd ne priznava državnosti Kosova, nedavna enostranska uvedba evra je sprožila ostre proteste srbske vlade, zveza Nato je že lani na območje napotila dodatnih tisoč vojakov. Dialog med Prištino in Beogradom se je pod pokroviteljstvom Evropske unije začel pred desetletjem, a bistvenega napredka ni. V čigavem interesu je nestabilnost v tem delu Zahodnega Balkana? Bi lahko znova prišlo do oboroženega konflikta? V oddaji Globus, 27. februarja ob 21.25 na prvem sporedu.
Minilo bo 10 let, odkar je Rusija zasedla Krimski polotok. Pred dvema letoma pa je začela še vojaški napad na preostali del Ukrajine. Rusija si je prisvojila že 18 odstotkov ukrajinskega ozemlja. Meddržavno sodišče v Haagu preiskuje obtožbe proti Rusiji zaradi domnevnega genocida, frontne črte se kljub dobavi orožja Ukrajini ne spreminjajo. Tako Ukrajinci kot Rusi so utrujeni od vojne, njene posledice čutimo vsi. Bi lahko res prišlo do spopada globalnih razsežnosti? Je mir v Ukrajini sploh mogoč? V oddaji Globus 20. februarja ob 21.25 na prvem sporedu TV Slovenija.
Začel se je peti mesec vojne med Hamasom in Izraelom. Na mednarodni diplomatski mizi je nov predlog za prekinitev ognja, po katerem bi Hamas izpustil talce, Izrael, ki je vojaške operacije razširil že na jug palestinske enklave, pa bi napade v Gazi začasno ustavil. A upanja ni veliko. V Globusu tudi o moči, pravzaprav nemoči, Organizacije združenih narodov ob še enem konfliktu, v katerem spremljamo strahovito trpljenje civilnega prebivalstva.
Nizke cene kmetijskih pridelkov in poceni uvožena hrana, visoke cene goriva in škropiv, visoki zdravstveni in okoljski standardi, ukinjanje subvencij. To je skupni imenovalec protestov jeznih kmetov, ki so blokirali vpadnice od Baltika do Bruslja. Nova evropska kmetijska politika v času podnebne krize je nujno potrebna, a kakšna? So zahteve kmetov in prevoznikov upravičene? Je kmečki upor del politične kampanje skrajne desnice pred volitvami novega evropskega parlamenta?
Zadnja raziskava javnega mnenja Evropskega sveta za mednarodne odnose na letošnjih evropskih volitvah napoveduje močan zasuk v desno. Populistične, protievropske, skrajno desne stranke, ki obljubljajo drugačno Evropo kot jo poznamo, so v vzponu. Zakaj populizem v Evropi uspeva? S čim skrajne populistične stranke nagovarjajo volivce. Kje so strukturni vzroki, da se volivci odmikajo od tradicionalnih strank, ki so krojile evropsko politiko minula desetletja? V Globusu o vzponu in pasteh populizma.
V zadnjih treh letih je pet najbogatejših Zemljanov svoje milijardno bogastvo podvojilo, pet milijard Zemljanov pa je postalo revnejših. Svet se spoprijema z vse večjo neenakostjo, delavci ob naraščanju cen s svojimi plačami komaj shajajo, države znova višajo davke in tonejo v zadolževanje. Je na obzorju nova gospodarska kriza? Kako se rešiti iz pasti neenakosti in zadolževanja?
Kaj bodo prinesle sobotne predsedniške in parlamentarne volitve v Tajvanu? Dogajanje na otoku, ki ga Kitajska vidi kot del svojega ozemlja in je točka preloma na geopolitični šahovnici, pozorno spremlja ves svet, še posebej pa bosta odločitev tajvanskih volivcev spremljala Peking in Washington. Kompromis glede Tajvana za Kitajsko ni sprejemljiv, so tik pred volitvami sporočili iz Pekinga. V Globusu o volitvah na otoku, ki lahko svet hitro potisnejo na prag novega konflikta.
Se vojna med Hamasom in Izraelom nevarno in nepredvidljivo širi? Po uboju visokega predstavnika Hamasa v torek je Izrael sporočil, da je pripravljen na vse. Hutiji, ki nadzirajo večji del Jemna in jih podpira Iran, v zadnjih tednih v Rdečem morju krepijo napade na ladje na eni ključnih trgovskih poti na svetu. Združeni narodi svarijo pred širitvijo konflikta, začetek leta 2024 je na Bližnji vzhod prinesel še več strahu in nepredvidljivosti.
Leto 2023, ki sta ga v zadnjih mesecih najbolj zaznamovali vojna med Hamasom in Izraelom in strahovito trpljenje prebivalcev Gaze, se izteka. V osrednji tedenski zunanjepolitični oddaji Televizije Slovenija smo v tem letu analizirali številne aktualne teme – mnoge med njimi so krojile podnebne spremembe. Vse bolj vroča tema je tudi umetna inteligenca, ki tudi med znanstveniki krepi številne strahove. Kako se je letos družba spreminjala in kaj nas čaka v letu 2024? Zadnji Globus v letu 2023!
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju so sklenili zavezo o potrojitvi svetovne zmogljivosti obnovljivih virov, a svarila strokovnjakov so ob vseh dosedanjih zavezah, ki so ostale na papirju, strašljiva: svet izgublja bitko s podnebnimi spremembami. Projekcije kažejo, da bodo emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv letos dosegle rekordne vrednosti. Gostiteljica 28. podnebne konference je ena največjih izvoznic nafte na svetu. Ima svet še čas čakati naslednja srečanja svetovnih voditeljev o podnebju? Več v Globusu.
Argentinski volivci so za novega predsednika države prepričljivo izvolili populista in desničarskega libertarca Javierja Mileija, ki je na predvolilnih shodih nastopal z vključeno motorno žago. Novi argentinski predsednik, ki bo prisegel 10. decembra, je napovedal korenite spremembe v državi, med drugim bi nacionalno valuto zamenjal z ameriškim dolarjem. Med prvimi sta mu čestitala nekdanji ameriški in brazilski predsednik, s katerima ga mnogi primerjajo. Kaj sprememba na čelu Argentine pomeni za razmerja sil v Latinski Ameriki? Več v Globusu.
Dogovore Izraela in skrajnega palestinskega gibanja Hamas o izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov prežemata negotovost in nezaupanje. "To ni konec vojne," zatrjuje izraelski premier Netanjahu, saj je cilj še vedno izkoreninjenje Hamasa. Kaj bo pravzaprav humanitarno premierje spremenilo v tej vojni? Kakšna je vloga regionalnih in svetovnih sil? Kratka prekinitev ognja prinaša olajšanje. Kdaj pa bo čas za politično rešitev spora?
V številnih evropskih državah se ukvarjajo s političnimi pretresi in premiki, ki puščajo sled tudi v evropski politični krajini. Zapleti in protesti proti amnestiji sodno preganjanih katalonskih politikov spremljajo sestavljanje španske vlade, britanski premier Rishi Sunak je spremenil sestavo svoje vlade in zamenjal nekaj najbolj vidnih ministrov, na Nizozemskem se po razpadu vladne koalicije pod vodstvo Marka Rutteja odpravljajo na predčasne volitve. Nova slovaška vlada, ki jo vodi Robert Fico, je pred dnevi ustavila obsežno pošiljko orožja Ukrajini. Spremembe v posameznih prestolnicah pa spreminjajo tudi evropsko politiko. Več o tem v Globusu.
Prvič se srečujemo z nečim, kar je precej pametnejše od nas, je pred dnevi o umetni inteligenci dejal lastnik Tesle in družbenega omrežja X, Elon Musk. Umetna inteligenca vstopa v vse pore našega življenja, znanstvenike in svetovne odločevalce pa vse bolj skrbita njena moč in predvsem – nepredvidljivost. Kako umetno inteligenco nadzorovati in jo voditi tako, da bo koristila človeštvu? Odgovori v Globusu.
Čez eno leto bodo v Združenih državah Amerike nepredvidljive volitve, ki jih bo pozorno spremljal ves svet. Ameriška predvolilna kampanja je že v polnem zamahu; v tekmi za ameriškega predsednika je na demokratski strani prvo ime sedanji predsednik Joe Biden, ki bo novembra prihodnje leto dopolnil 82 let. Na republikanski strani pa po raziskavah javnega mnenja prepričljivo vodi nekdanji predsednik Donald Trump; junija bo dopolnil 78 let, v zadnjih tednih pa se je znašel v plazu sodnih postopkov in obtožnic. O burnem predvolilnem dogajanju v svetovni velesili z izjemno polarizirano politično klimo v oddaji Globus.
Na Kosovu pod površjem navideznega reda tli in dobrih 15 let po osamosvojitvi so razmere v najmlajši evropski državi vse bolj napete. Srbija neodvisnosti Kosova ne priznava, Srbi na severu Kosova opozarjajo, da živijo čedalje teže. Odnosi med Beogradom in Prištino so hladni in prežeti z nezaupanjem, mednarodna skupnost pa je zaradi zadnjih izbruhov nasilja v skrbeh. V Globusu o tesnobnem miru na Kosovu.
Miru na Bližnjem vzhodu ne bo brez rešitve izraelsko-palestinskega vprašanja, pravijo poznavalci tega nemirnega dela sveta. V tokratnem Globusu bomo analizirali razmerja moči na Bližnjem vzhodu, kjer se prepletajo številni interesi in kjer je v vnetljivi mešanici kultur in verstev za požar hitro dovolj že iskra. V igri moči na tem območju vedno sodelujejo tudi Združene države Amerike in Rusija, in medtem ko so v teh dneh oči svetovne javnosti uprte v Izrael in Gazo, so drugi svetovni konflikti zasenčeni.
V Globusu tokrat o dveh prelomnih temah: vojna med Izraelom in Hamasom, v kateri spremljamo srhljivo trpljenje ljudi, se zaostruje. Izrael izvaja povračilne ukrepe proti Hamasu, prihodnji tedni bodo – kot kaže – zaznamovani s še silovitejšim nasiljem. V Globusu spremljamo tudi volilno dogajanje na Poljskem. Izidi nedeljskih parlamentarnih volitev v tej državi bodo vplivali tudi na razmerje sil v Evropi.
Tokratni Globus namenjamo novemu silovitemu izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci na Bližnjem vzhodu; nasilja, ki ga od sobote zaskrbljeno spremlja vsa mednarodna skupnost. Skrajneži palestinskega gibanja Hamas so napadli Izrael in ta je odgovoril z raketiranjem Gaze. Pred nami je dolga in težka vojna, je sporočil izraelski premier Netanjahu. O novi vojni in o starem konfliktu na nemirnem Bližnjem vzhodu v oddaji Globus.
Neveljaven email naslov