Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 30 leti so se Slovencem uresničile tisočletne sanje. 25. junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost. K temu sta prispevali tudi Katoliška in Evangeličanska cerkev, pri prizadevanju za priznanje naše države v svetu pa je imel pomembno vlogo ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar. Po treh desetletjih življenja v svobodni državi so pred kristjani še številni izzivi, zato se v teh dneh povezujejo v molitvi in postu. V Velesovem so se na Marijinem dnevu zbrali verniki, ki so povezani z Medžugorjem, kjer se Marija prikazuje že 40 let. Ob bližajočih se duhovniških posvečenjih nam bo misijonar Tone Kerin razkril, da Bog tudi duhovnikom dopušča številne preizkušnje. Ob državnem prazniku smo prejeli tudi sporočila in dobre želje naših rojakov.
Televizija Slovenija bo neposredno prenašala bogoslužje ob tradicionalnem srečanju bolnikov in invalidov na Brezjah.
Ob 30. obletnici slovenske države praznujemo tudi 30 let verske svobode. Trenutno je pri nas registriranih 59 cerkva in verskih skupnosti, ki jim Ustava RS zagotavlja enakopravnost in svobodno delovanje. O neizmerni dragocenosti verske svobode so za nas spregovorili predstavniki različnih cerkva in skupnosti. Razmere na tem področju pa je ocenil tudi dr. Gregor Lesjak, nekdanji direktor Urada za verske skupnosti.
Tokratna oddaja Sveto in svet bo ob 30-letnici samostojnosti govorila o vlogi katoličanov in Katoliške cerkve v času slovenske pomladi. Na vprašanja, kakšen je bil njihov prispevek k osamosvajanju in demokratizaciji ter kakšna je njihova vloga v sodobni slovenski družb,i so odgovarjali Lojze Peterle, dr. Janez Gril, dr. Helena Jaklitsch in Bogomir Štefanič.
Življenja brez mobilnega telefona, ki ponuja veliko računalniško zmogljivost in povezljivost, si ne znamo več zamišljati. Nevroznanstvenik in psihiater, eden najpomembnejših nemških raziskovalcev delovanja možganov, dr. Manfred Spitzer, pa v knjigi Epidemija pametnih telefonov opozarja na negativne vplive novih elektronskih naprav na ljudi, posebej najranljivejše. Raziskave kažejo, da je med mladostniki, ki veliko uporabljajo pametne telefone, več kratkovidnih, da so pogosteje tesnobni in pogosteje razmišljajo o samomoru. Njihova pismenost in učeni uspeh sta slabša, ne znajo računati na pamet in brati zemljevidov, težko uresničijo svoje želje in se vživijo v druge. Bosanski slikar Safet Zec, ki se zavzema za bolj humano družbo, je v Piranu z razstavo spodbudil kulturno-religijski dogodek. Nedavno odkritje rokopisa najzgodnejšega latinskega komentarja evangelijev škofa Fortunacijana iz Ogleja ima tudi za Slovence poseben pomen. V Šempetru pri Gorici preživlja mirne dni duhovnik, skladatelj in zborovodja z bogatim življenjskim opusom, Jože Trošt.
V nedeljo bomo iz Murske Sobote prenašali evangeličansko bogoslužje, ki ga bo vodil mag. Leon Novak, škof Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Ob tem bo potekala tudi humanitarna prireditev Podpornica. Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica uresničuje diakonično delo Evangeličanske cerkve. Posameznikom in družinam želi olajšati življenje in jim pomaga pri premagovanju stisk.
Dr. Nedžad Grabus je pred petnajstimi leti prevzel mesto muftija Islamske skupnosti v RS. Z junijem se od slovenske skupnosti poslavlja in se kot mufti tamkajšnje islamske skupnosti vrača v Sarajevo. Z njim smo se pogovarjali o prehojeni poti, o Muslimanskem kulturnem centru, o medverskem dialogu in o pomenu sodelovanja med religijami in narodi.
Po treh letih, ko je bil škofovski sedež prazen, je škofija Celje dobila novega škofa. Doktor bibličnih ved s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, Maksimilijan Matjaž, je bil na praznik svete Trojice, 30. maja, v Gornjem Gradu posvečen v tretjega celjskega škofa. Prevzel je vodenje škofije, ki je bila ustanovljena pred 15 leti in v kateri je med 295.000 prebivalci 74 odstotkov katoličanov. O tem, kako novi škof, ki je pri zavodu Biblično gibanje deloval na področju pastorale in popularizacije Svetega pisma, razume svojo pastirsko službo in kako želi voditi škofijo, pa v pogovoru z njim v oddaji. Pred enim tednom je v navzočnosti apostolskega nuncija msgr. Speicha izpovedal vero in obljubil zvestobo Cerkvi.
Konec aprila je potekal mednarodni znanstveni simpozij z naslovom »Judovsko-krščanski viri in razsežnosti dialoga«. Organizirali sta ga Teološka fakulteta in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. V prispevku predstavljamo starozavezne predpodobe Device Marije v slovenskih nabožnih pesmih in motiviko judovstva v prekmurski književnosti. Drugi prispevek je namenjen predstavitvi šmarničnega branja, ki je izšlo pri Celjski Mohorjevi družbi. To sta knjigi »Camino« Marka Rijavca in »Svetniki« Aca Jeranta. Oddajo zaključujemo s slikovito pripovedjo o Altaju, gorovju v osrednji Aziji, kjer živijo svobodni in srečni ljudje. Tako jih doživlja Maria Ana Kolman, avtorica knjige »Altajske zgodbe«.
Televizija Slovenija bo neposredno prenašala posvečenje in umestitev novega celjskega škofa, dr. Maksimiljana Matjaža. Slovesnost bo potekala v katedrali v Gornjem gradu.
Pred 1700 leti je cesar Konstantin v Rimskem cesarstvu uzakonil nedeljo kot dan počitka. S tem je vse prebivalce, razen kmetov, zavezal k posvečevanju nedelje. Nedelja je za kristjane Gospodov dan, dan Cerkve in dan solidarnosti. Pomen besede nedelja pa v slovenščini lahko razlagamo tudi tako, da po šestih dneh dela človek potrebuje dan počitka. Leta 2006 je papež Benedikt XVI. v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije, med njimi škofijo Murska Sobota. Na Centralni venezuelski univerzi v Caracasu so konec aprila za blaženega razglasili Joseja Gregoria Hernandeza, zdravnika revnih. Skladatelj Primož Ramovš, ki je posebej ob nedeljah in praznikih z velikim veseljem bogatil bogoslužja, se je rodil pred sto leti.
Leta 1990 je nedavno preminuli Hans Küng, profesor ekumenske teologije iz Tübingena izdal knjigo z naslovom »Projekt Svetovni etos«. Idejo o nujnem iskanju soglasja o temeljnih vrednotah, ki nas povezujejo, je podprlo veliko število državnih in verskih voditeljev, človekoljubov in entuziastov. Pri nas je med njimi tudi pater Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja. Predstavljamo vam tudi temeljna načela Gibanja Svetovni etos s komentarji predstavnikov verskih skupnosti in intervju s profesorjem Küngom, ki ga je posnel kolega Igor Jurič leta 2012, ko je ustanovitelj Gibanja Svetovni etos obiskal Slovenijo.
Ob 700. obletnici smrti Danteja Alighierija je papež Frančišek napisal apostolsko pismo z naslovom Sijaj večnega življenja. Papež Frančišek pesnika imenuje prerok upanja, saj se nikoli ni vdal usodi. Najpomembnejšo pesnitev srednjega veka in največje literarno delo v italijanskem jeziku, Božansko komedijo, pa v jubilejnem letu priporoča v branje vsakemu verniku. Zato je »pevec človeške želje«, kakor ga imenuje papež, tema oddaje na praznik binkošti. V torek je bil v dvorani Državnega sveta simpozij o uveljavljanju svobode veroizpovedi v 30 letih slovenske samostojnosti. V začetku maja pa je odbor za mladino v škofiji Murska Sobota pripravil prvi Mladinski festival. V torek se bo končal teden Laudato si, v katerem nas sodelujoči z vrsto dejavnosti opozarjajo na krik zemlje in ubogih na pomoč. Za spoštovanje življenja in okolja si pri nas prizadevajo skavti. Lucija Čakš je svoje skavtske izkušnje opisala v mladinskem pustolovskem romanu Potem pa svizci zavijejo. Vlada RS je v začetku leta župnijsko cerkev sv. Kancijana in tovarišev z odlokom uvrstila med kulturne spomenike državnega pomena. Od slovenskega kulturnega praznika jo bogatijo tudi mali bronasti zvonovi, ki razveseljujejo mimoidoče s svojimi melodijami.
TV Slovenija bo za binkoštni praznik neposredno prenašala praznično sv. mašo iz župnije Šentjur pri Celju. Maševal bo župnik Vinko Čonč.
Neveljaven email naslov