Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z ramazanskim bajramom se je za muslimane po vsem svetu končal postni mesec. To je po muslimanskem koledarju deveti mesec v letu, ki je namenjen poglobljenemu verskemu življenju. Dodajamo tudi poročilo o aktualnih dogodkih v Islamski skupnosti v RS. Tretji prispevek v oddaji namenjamo delu dr. Mire Omerzel-Mirit z naslovom »Tkanje življenjske energije, duha in telesa«, s podnaslovom »Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine«.
V četrtek, 13. maja, so muslimani po vsem svetu praznovali ramazanski bajram. Tridnevno praznovanje poteka ob koncu 30 dnevnega postnega meseca ramazana. Beseda bajram je turškega izvora in pomeni veselje, radost ob posebnih dneh.
Mednarodna šola Zlatega rožnega križa je krščanska gnostična skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, sedež pa ima na Nizozemskem. V Sloveniji je kot verska skupnost registrirana od leta 1987. Filozofija rožnih križarjev vključuje tri stebre oziroma temeljna načela. Predstavili jih bodo učenci Mednarodne šole Zlatega rožnega križa.
Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Na veliki četrtek kleče poslušajo12 evangelijev, v katerih je orisano Jezusovo življenje in spominjajo na postaje križevega pota pri katoličanih. Veliki petek je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje. Osrednji simbol velikega petka je podoba Jezusa v grobu, ''plaštanica''. Duhovniki to podobo v procesiji trikrat ponesejo po cerkvi in verniki jo v mraku, ob soju sveč poljubljajo. Ob molitvi in petju se po kolenih simbolno podajo skozi Jezusov grob.
V oddaji se bomo najprej posvetili obhajanju velikega petka pri pravoslavnih kristjanih, ki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom. Veliki petek, katerega osrednji simbol je podoba Jezusa v grobu oziroma »plaštanica«, je dan tišine in spomina na Kristusovo trpljenje. V drugem delu oddaje bomo spoznali tri stebre ali temeljna načela Mednarodne šole Zlatega rožnega križa. Gre za krščansko gnostično skupnost, ki deluje v več kot 50 državah sveta, v Sloveniji pa je kot verska skupnost registrirana od leta 1987.
Izida in Oziris sta bila najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo tako v verskem kot tudi vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Člani Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja so dejavni tudi v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja virusa, verske obrede opravljajo doma. Veliko pozornosti posvečajo tudi dobrodelnosti. Na pobudo Ane Jug v Novi Gorici deluje Muca CUPatarica – center uporabnih predmetov.
Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. A alkimije ni mogoče razumeti ločeno od duhovno-mističnih tradicij, ki so jo napajale. Spoznali bomo tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije.
V prvem prispevku predstavljamo dejavnost članov Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja v času epidemije. Da bi pripomogli k zajezitvi širjenja koronavirusne bolezni, verske obrede opravljajo doma. Med zanimivejšimi poskusi znanstvenega razumevanja sveta v zgodovini najdemo alkimijo. Temeljila je na preučevanju možnosti preobrazbe, predvsem kovin, v zlato. V drugem prispevku bomo spoznali tako znanstveno kakor tudi duhovno plat alkimije. Tretji prispevek predstavlja Izido in Ozirisa, najbolj znan božanski par starega Egipta. Sestra in brat, ki sta bila hkrati tudi žena in mož, sta imela pomembno vlogo v verskem in vsakdanjem življenju starih Egipčanov.
Umetna inteligenca pospešeno spreminja naše življenje na mnogih ravneh. Pretresom, ki jih prinaša sodobna tehnološka revolucija, se ne more izogniti niti religija. Napredek umetne inteligence namreč postavlja pod vprašaj edinstvenost človeka, ki je temelj številnih svetovnih verstev.
»Človeštvo je spet na usodnem razpotju, od koder vodijo težko prehodne steze, bodisi navzgor, v razsvetljenski postkoronski humanizem, bodisi navzdol, v anarhizem, totalitarizem, versko diktaturo, nacionalizem in planetarni destruktivizem.« Tako je zapisal pravnik dr. Marko Pavliha v novi zbirki esejev Onkraj materialističnega prepričanja, ki je letos izšla pri GV Založbi. Z avtorjem smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju.
Tudi za pravoslavne kristjane je velika noč največji verski praznik. Letos jo bodo praznovali drugega maja.
Z Markom Pavliho smo se pogovarjali o sodobnem duhovnem prebujenju. Drugi prispevek bo osvetlil nekatere spremembe, ki jih prinaša tehnološka revolucija in se jim ne more izogniti niti religija. V tretjem prispevku bo o pomenu velike noči spregovoril pravoslavni duhovnik Dejan Mandić.
Evropska znanost in filozofija sta z zamudo spoznavali številne muslimanske učenjake. Med znamenitejšimi najdemo Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Gre za deveti mesec v muslimanskem koledarju. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki, saj v islamu velja za najvišjo stopnjo pobožnosti.
Sveti Anton Veliki velja za prvega med puščavniškimi očeti. Njegovi zapisi razkrivajo razmišljanja o prvobitnih temeljih človekovega odnosa z Bogom. Med zanimivimi svetnikovimi razmišljanji najdemo zapise o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
V ponedeljek, 12. aprila, po sončnem zahodu se bo za muslimane po vsem svetu začel sveti postni mesec ramazan. Post je eden od stebrov vere oziroma ena izmed petih glavnih dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati verniki. Predstavili bomo misleca Ibn Halduna, ki je živel in deloval med letoma 1332 in 1406 na področju severne Afrike. Danes ga poznamo kot idejnega očeta sodobnih znanstvenih disciplin, kot so zgodovinopisje, ekonomija, sociologija in demografija. Sledijo pa razmišljanja puščavnika Antona Velikega o odnosu med človeškimi čustvi, strastmi, dušo in umom, ter o tem, kako ti vplivajo na naše razmerje z Bogom.
Kristjani velikonočne praznike kljub resnosti priprav, askezi in odpovedovanju razumejo kot praznike življenja, veselja in upanja.
Med zgodovinsko najpomembnejšimi judovskimi prazniki je pesah ali pasha – to je spomin nas dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Praznuje se 15. nisana po hebrejskem koledarju oziroma letos po gregorijanskem koledarju od 27. marca zvečer do 4. aprila. Značilni način praznovanje pa je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha.
Predstavljamo praznik pesah ali pasha – to je spomin na dan, ko so bili Judje rešeni iz suženjstva v Egiptu. Značilni način praznovanje je s sedersko večerjo, ki jo organizirajo prva dva večera pesaha. Danes je veliki petek – spominski dan Jezusove smrti na križu. Z evangeličani bomo odkrivali vsebino in duhovni pomen praznika.
Neveljaven email naslov