Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ponedeljek, 20. februarja so v Budistični skupnosti Dharmaling praznovali losar. Losar je tibetansko novo leto, ki ga v skladu z budistično tradicijo obeležujejo petnajst dni. To je čas, ko naredijo prostor novim izkušnjam, novemu znanju in napredovanju v duhovnem smislu.
Duhovna in verska oskrba starejših je pomemben, a vendarle dostikrat nekoliko spregledan del skrbi za starejše. Z leti postaja tudi naše telo vse bolj utrujeno in bolno, zato se zlahka ujamemo v skrb za predvsem telesni del življenja, čeprav kaže, da je duhovna oskrba – morda s staranjem toliko bolj – ključnega pomena. Pomaga nam lahko pri spopadanju z izzivi staranja, iskanju smisla življenja in ohranjanju dobrega duševnega zdravja, hkrati pa daje občutek socialne podpore in povezanosti. O vlogi in izzivih sodobne duhovne in verske oskrbe se bomo tokrat pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Vsi smo poklicani k svetosti. Začela se je meteorološka pomlad. Da bodo semena vzklila, mora njihov ovoj počiti. Kot narava tudi mi v sebi čutimo neverjetno dinamično moč, doživljamo pa tudi trenutke tesnobe in obupa. Odložimo, kar nas utesnjuje, maske, strahove, zlaganost. Ustvarjeni smo za svobodo, za svetost, pravi Drugi vatikanski koncil. Ali ni svet le Bog? Zakaj je svetost povezana z odpovedjo in borbo za dobro? Svetniki so bili ljudem dani za zgled krščanskega življenja skozi vsa stoletja.
V lendavski sinagogi že leta ohranjajo spomin na nekdaj močno judovsko skupnost tamkajšnjega območja. Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta so odprli razstavo z zgodbami lendavskih judovskih družin, ki imajo v kraju tlakovce spomina.
V romarskem domu sv. Jožefa v Minoritskem samostanu v Olimju so potekale duhovne vaje za animatorje in molivce za duhovne poklice, ki jih je organizirala Nadškofija Maribor. Namen srečanja je bil, da udeleženci poglobijo svojo vero in se še v večji meri srečajo in povežejo z Bogom, izmenjajo medsebojne izkušnje in se na podlagi srečanja še dejavneje vključijo v delo v župnijah.
Čeprav razmere v slovenskem zdravstvu niso optimalne, večina zdravstvenih ustanov pacientom zagotavlja ustrezno zdravstveno oskrbo. Poleg strokovnosti se še kako zavedajo, da je treba za uspešno zdravljenje pridobiti in ohraniti zaupanje ljudi.
Na drugem vatikanskem cerkvenem zboru je Katoliška cerkev jasno povedala: »Da so vsi kristjani, naj si bodo katerega koli stanu ali položaja, poklicani k polnosti krščanskega življenja in polnosti ljubezni.« Ljudi, vredne posnemanja, pozna Cerkev od Kristusa do danes. V Prvem Petrovem pismu piše: »Bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet.« In svetniki so, tudi danes, odgovor na to vabilo. Prihajajo iz različnih svetov, z različnimi nalogami, v različnih življenjskih obdobjih.
Prenos nedeljskega bogoslužja iz cerkve Marije Pomočnice v župniji Rakovnik v Ljubljani.
Spomin na skupnost in dragoceno kulturno dediščino zlasti prekmurskih Judov se posebej trudijo ohranjati v lendavski sinagogi. V zadnjih desetletjih se trudijo namenjati prostor predvsem judovskim vsebinam, predstaviti življenjske zgodbe Judov in nenazadnje tudi opozoriti na njihove žalostne usode.
Založba Družina je izdala slovenski prevod knjige Nobelove nagrajenke Sigrid Undset »Katarina Sienska«. Gre za nepozaben portret svetnice iz 14. stoletja, ki je, med drugim, tudi sozavetnica Evrope. Pripoved krasi izvrsten prevod Marije Zlatnar Moe.
Spomin na skupnost in dragoceno kulturno dediščino zlasti prekmurskih Judov se posebej trudijo ohranjati v lendavski sinagogi. V zadnjih desetletjih se trudijo namenjati prostor predvsem judovskim vsebinam, predstaviti življenjske zgodbe Judov in nenazadnje tudi opozoriti na njihove žalostne usode. Založba Družina je izdala slovenski prevod knjige Nobelove nagrajenke Sigrid Undset »Katarina Sienska«. Gre za nepozaben portret svetnice iz 14. stoletja, ki je, med drugim, tudi sozavetnica Evrope. Pripoved krasi izvrsten prevod Marije Zlatnar Moe.
To nedeljo vas vabimo k listanju našega kolaža prispevkov: predstavili bomo dobrodelnost letošnje pobude »Luč miru iz Betlehema«, preverili življenje v grškokatoliški župniji Metlika, si ogledali dela letošnjega dobitnika nagrade Prešernovega sklada, akademskega slikarja Nikolaja Beera, prisluhnili novim orglam v župniji Šentvid pri Stični in premišljevali ob Kalvariji pri Smledniku.V oddaji spremljamo dogodke v velikih verstvih doma in po svetu. Posamezna oddaja prinaša: poročila o najnovejših dogodkih v Sloveniji in svetu; čim bolj celovito poskušamo osvetliti verske prireditve in ustanove ter različne verske dogodke. Spremljamo umetniško ustvarjanje z religiozno tematiko. Z različnimi prispevki spregovorimo o družbeni in socialni razsežnosti vernosti ter spremljamo dialog med religijami - pozorni smo na etična vprašanja in področje človekovih pravic.
V župniji Šentvid pri Stični so sredi februarja blagoslovili nove orgle. Izdelalo jih je Orglarstvo Močnik, zasnovo dispozicije pa so pripravili Luka Posavec, Aleš Razpotnik in prof. dr. Christoph Bossert.
Iz del akademskega slikarja Nikolaja Beera, letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada, veje ekspresivna navezanost na Prekmurje in rodno Goričko. Čeprav že 50 let živi v Izlakah, ni nikoli pretrgal vezi z Goričkim; svetu onkraj Mure ostaja zvest tako pri izboru likovnih motivov kot pri vzdušju na slikah.
V Sloveniji živi okrog 1000 grkokatolikov. Razseljeni so po vsej Sloveniji - v Ljubljani, Kopru, Mariboru, Celju in Kranju. Grkokatoliška župnija Metlika ima več kot 110-letno tradicijo. Po skoraj 30 letih službovanja Rusina Josefa Hardija jo zdaj vodi grkokatoliški župnik in po rodu Ukrajinec Ivan Skalivsky. Župnija sodi med manjše, saj ima okrog 300 vernikov, ki se pri bogoslužju vzhodnega obreda zbirajo v osrednji metliški cerkvi sv. Cirila in Metoda. Župnija pa obsega še cerkev v vasi Drage pri Suhorju in cerkev v Radatovićih na Hrvaškem. Vse tri spadajo pod grkokatoliško škofijo Križevci na Hrvaškem.
Slovenski skavtinje in skavti vsako leto v domovino prinesejo »Luč, ki se je v Betlehemu spustila med nas, da nas obsije z mirom in poveže v skupnost ljudi.« Akcija ima tudi dobrodelno noto, zbrana finančna pomoč pa je vedno namenjena aktualnim potrebam in projektom.
Slovenska škofovska konferenca je nedavno praznovala 30-letnico svojega obstoja. Najvišji cerkveni administrativni organ je leta 1993 ustanovil papež Janez Pavel II. Danes jo sestavlja osem članov, šest ordinarijev in dva pomožna škofa. Njen predsednik je novomeški škof in metropolit dr. Andrej Saje. Spada med manjše škofovske konference. Ob praznovanju 30-letnice so v ljubljanski stolnici pripravili slovesno sv. mašo, v Zavodu sv. Stanislava pa je potekala svečana proslava z domačimi in tujimi cerkvenimi predstavniki. Ob tej priložnosti so izdali tudi spominsko knjigo z naslovom V službi evangelija, ki jo je izdala Slovenska škofovska konferenca v sodelovanju z založbo Družina.
Prenos nedeljskega bogoslužja iz cerkve Marije Pomočnice v župniji Rakovniku v Ljubljani.
Neveljaven email naslov