Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pastoralni tečaj je namenjen duhovnikom in pastoralnim delavcem. Letošnja tema je: Vodenje v župniji, pripravili pa so ga pri Socialni akademiji.
Sredi septembra so v Slovenijo prišli bratje iz taizejske skupnosti in prostovoljci iz različnih držav. Začeli so intenzivno pripravo na 46. Evropsko srečanje mladih, ki ga bo konec decembra prvič gostila Ljubljana.
42. festival Stična mladih je letos udeležence nagovarjala z geslom »Kdo praviš, da sem?« in za rdečo nit dogodka postavila vprašanje identitete.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
Celjska Mohorjeva družba je izdala doslej še neobjavljene popotne dnevnike Alme Karlin z naslovom »Peš po domačih krajih«. Prevedla in uredila jih je Jerneja Jezernik, dolgoletna raziskovalka življenja in dela Alme Karlin in skrbnica njene spominske hiše. Popeljala nas je po Alminih zemeljskih in duhovnih poteh.
Ob predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se odpirajo številna filozofska, sociološka, etična, zdravstvena in verska vprašanja o našem odnosu do življenja in zlasti umiranja. V oddaji bomo pogledali, kakšni so razlogi za to, da se moramo o teh vprašanjih sploh pogovarjati, kako dojemamo svetost življenja, kakšno mesto dajemo človekovi svobodi, ter kaj delamo kot družba, da bosta tudi staranje in hudo trpljenje znosna in humana.
Zakaj večina zdravnikov zakonu o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje? Verske skupnosti pa opozarjajo na zlorabe nemočnih ljudi. Kako se bolni, invalidi in ostareli počutijo med nami? So za nas dragoceni ali so nam odveč? Smo jim v pomoč, jim poskušamo lajšati trpljenje ali so nam v breme? Predlagatelji zakona o prostovoljnem končanju življenja želijo, da bi o življenju in smrti vsakdo odločal zase. Zakaj večina zdravstvenih strokovnjakov zakonu nasprotuje in poziva k ureditvi paliativnem oskrbe? Verske skupnosti pa opozarjajo na zlorabe nemočnih ljudi. Obrežje Savinje nas še vedno spominja na vojno območje in kliče k prostovoljni solidarnosti. »Naj se nikoli več ne ponovi« sporoča tudi z edinstveno štirijezično poezijo Leon Oblak, navdihnjen ob sakralnem spomeniku v Javorci.
Cerkev Svetega Duha na Javorci spada med najlepše spomenike prve svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Navdihnila je tudi pesnika Leona Oblaka, da je po njej poimenoval svojo novo pesniško zbirko. Tako kot spominska cerkev je tudi pesniška zbirka predvsem poziv k miru in spravi.
Obrežje Savinje še vedno spominja na vojno območje. Res da je ljudem, ob pomoči številnih prostovoljcev in organizacij, uspelo pospraviti in očistiti najnujnejše, vendar postaja jasno, da bo celotna obnova dolgotrajna in da zdaj prehaja na manj vidne ravni.
Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. In kaj to pomeni v praksi?
Poleg kopice zdravstvenih, moralno-etičnih in pravnih vprašanj se ob predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja postavljajo tudi številna verska vprašanja.
Julija je bil v zakonodajni postopek vložen predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagatelji pojasnjujejo, da želijo z zakonom neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojne smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami.
Nedeljsko bogoslužje iz slovenskega narodnega svetišča Marija Pomagaj na Brezjah.
Hitra, primerna in organizirana pomoč je tudi najbolj učinkovita. Tega se zavedajo tudi prostovoljci Humanitarnega društva ADRA Slovenija. V avgustovskih ujmah so bili med prvimi, ki so ponudili pomoč prizadetim območjem.
Pesnik Tone Kuntner se v svoji novi pesniški zbirki z naslovom »Mati zemlja« poklanja domačiji, zemlji in domovini. Dr. Edvard Kovač je v spremni besedi h knjigi, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba, zapisal, da so pesmi Toneta Kuntnerja »poezija darežljivosti«.
Pesnik Tone Kuntner se v svoji novi pesniški zbirki z naslovom »Mati zemlja« poklanja domačiji, zemlji in domovini. Dr. Edvard Kovač je v spremni besedi h knjigi, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba, zapisal, da so pesmi Toneta Kuntnerja »poezija darežljivosti«. Hitra, primerna in organizirana pomoč je tudi najbolj učinkovita. Tega se zavedajo tudi prostovoljci Humanitarnega društva ADRA Slovenija. V avgustovskih ujmah so bili med prvimi, ki so ponudili pomoč
Toneta Kuntnerja povezuje ljubezen do družine, gledališča, poezije, narave in domovine. Ob 80. letnici njegovega življenja je izšla nova pesniška zbirka »Mati zemlja«.
Tako kot druge dele Slovenije so to poletje tudi kraje v škofiji Murska Sobota zajela najprej neurja, ki so podirala drevesa in odkrivala strehe, klestila je toča, sledile pa so še poplave. Te so najbolj prizadele kraje ob reki Muri.
Neveljaven email naslov