Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mini Svetopisemski maraton: Letošnji Svetopisemski maraton je potekal od 20. do 25. januarja. Osrednje branje Svetega pisma je potekalo prek spleta. Mi pa smo obiskali župnijo Brezovica pri Ljubljani, kjer so v cerkvi Sv. Antona Puščavnika organizirali Mini Svetopisemski maraton. V petek, 19. januarja so v Makedonski pravoslavni cerkvi v Kopru praznovali Jezusov krst. Javljenje Boga ima v pravoslavnem svetu bogato tradicijo. Vrhunec praznovanja je potop križa.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
»Stvari ne vidimo takšnih, kot so, ampak takšne, kot smo.« (Talmud) Razmišlja Branka Ožek.
Ali nas katoliški mediji nagovarjajo? 24. januarja goduje zavetnik medijskih delavcev, Frančišek Saleški. 24. januarja je god zavetnika medijev in medijskih delavcev, cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega. Z izvirnim oznanjevanjem evangelija je v današnjih medijskih razmerah tudi pri nas zelo priljubljen priprošnjik. »Mediji naj bi vam prinašali upanje, z dobrim pa povezovali ljudi različnih nazorov,« nas ob tej priložnosti spodbuja papež. Kako katoliškim medijem uspeva brez propagande in marketinga pri nas pričevati za resnico? Nagovarjajo mlade? To bo tema oddaje. V božičnem času je vabil k ogledu skrivnosti učlovečenja Boga v gibljivih jaslicah v naravni velikosti v Veliki Kal Dejan Kastelic. V molitveni osmini za edinost kristjanov so se v soboto v novomeški stolnici zahvalili za 20 let delovanja Slovenskega ekumenskega zbora. »Stvari ne vidimo takšnih, kot so, ampak takšne, kot smo.« ob misli iz Talmuda razmišljala Branka Ožek.
Teden molitve za edinost kristjanov vsako leto poteka med 18. in 25. januarjem. V tem času so organizirana molitvena srečanja, bogoslužja in druge dejavnosti, cilj pa je spodbujati dialog, razumevanje in sodelovanje med različnimi krščanskimi tradicijami ter moliti za enotnost kristjanov po vsem svetu.
Gibljive jaslice v naravni velikosti je v Velikem Kalu nad Šentvidom pri Stični postavil Dejan Kastelic.
Na Radiu Ognjišče mnogo sodelavcev tudi glasbeno ustvarja. Ob različnih priložnostih jim lahko prisluhnemo, kot boste zdaj odgovornemu uredniku Tadeju Sadarju, ki večkrat vzame kitaro in zapoje.
Kako katoliškim medijem uspeva brez propagande in marketinga pri nas pričevati za resnico? Nagovarjajo mlade? Mladi v sodobnem času iščejo novice na različne načine – po spletu, družbenih omrežjih, poslušajo pa tudi radio, gledajo televizijo in berejo časopise. Katoliški mediji, med katerimi gotovo izstopata tednik Družina in Radio Ognjišče, uporabljajo nove pristope s katerimi posredujejo vsebine svojim bralcem, poslušalcem in gledalcem.
S prenosi bogoslužij in slovesnosti v širši kulturni prostor umeščamo obredje in simboliko, ki je skozi zgodovino sooblikovala slovensko kulturo.
Zbirka Cerkveni očetje Mohorjeve družbe zadnja štiri desetletja predstavlja izbor klasičnih krščanskih del, ki so jih napisali tako imenovani cerkveni očetje, in ostaja pomembna tako za verske študije kot tudi za širši kulturni kontekst, saj ponuja vpogled v zgodnje krščanstvo in njegovo duhovno dediščino. Sveža, že 25. knjiga v zbirki, je najbolj znamenito delo Atanazija Aleksandrijskega: O učlovečenju. Uredil in prevedel jo je mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo pripravil tudi spremno študijo. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Med žrtvami je bilo tudi več kot tisoč šesto članov Krščanske skupnosti Jehovove priče. Med njimi tudi Franc Drozg, ki ima posebno mesto na razstavi z naslovom »Vijoličasti trikotniki«. Celjska Mohorjeva družba je objavila Knjižni dar za leto 2024. V njem so poleg Mohorjevega koledarja za aktualno leto še štiri knjige: R. Mlinar: Kamav tu, H. Klingberg: Ko nas pokliče življenje, A. Srovin Coralli in F. A. Tuero: Pravica do sladkega, A. Kokalj in N. Berezina: Kanglica morske pene.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Med žrtvami je bilo tudi več kot tisoč šesto članov Krščanske skupnosti Jehovove priče. Med njimi tudi Franc Drozg, ki ima posebno mesto na razstavi z naslovom »Vijoličasti trikotniki«.
Celjska Mohorjeva družba je objavila Knjižni dar za leto 2024. V njem so poleg Mohorjevega koledarja za aktualno leto še štiri knjige: R. Mlinar: Kamav tu, H. Klingberg: Ko nas pokliče življenje, A. Srovin Coralli in F. A. Tuero: Pravica do sladkega, A. Kokalj in N. Berezina: Kanglica morske pene.
''Zbirka Cerkveni očetje" Mohorjeve družbe zadnja štiri desetletja predstavlja izbor klasičnih krščanskih del, ki so jih napisali tako imenovani cerkveni očetje, in ostaja pomembna tako za verske študije kot tudi za širši kulturni kontekst, saj ponuja vpogled v zgodnje krščanstvo in njegovo duhovno dediščino. Sveža, že 25. knjiga v zbirki, je najbolj znamenito delo Atanazija Aleksandrijskega – O učlovečenju. Uredil in prevedel jo je mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo pripravil tudi spremno študijo.
»Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati, svojih steza me úči. Vodi me v svoji resnici in me úči, saj si ti Bog moje rešitve;« (Ps 25,4-5) razmišlja ANDREJ BOJNEC
V tednu, posvečenem edinosti kristjanov, se verniki različnih krščanskih denominacij zbirajo k molitvi in branju Svetega pisma. V tednu, posvečenem edinosti kristjanov, se verniki različnih krščanskih denominacij zbirajo k molitvi in branju Svetega pisma. Kako so kristjani skozi stoletja brali Sveto pismo? Jim je bilo priporočeno, ali je bilo dovoljeno le vernikom s posebnimi službami? Ob Svetopisemskem maratonu, ki poteka od 20. do 25. januarja, želijo organizatorji tudi z dogodki navdušiti za vsakodnevno premišljevanje Božje besede Svetega pisma. Ali se danes beseda Boga še razodeva po prerokih? Kakšno poslanstvo imajo med nami? »Beseda je človek postala in med nami prebivala,« nam sporočajo jaslice; po slovenskem običaju jih ohranimo do svečnice. Po mnogih krajih ste jih na ogled postavili, tudi v Kriški vasi. Prisluhnite pa razmišljanju pastorja Andreja Bojneca ob prošnji psalmista: »Svoje poti, Gospod, mi daj spoznati.«
Kriško vas že peto leto zapovrstjo krasijo zanimive vaške jaslice. Božični dogodek poveže vaško skupnost in spodbuja ustvarjalnost domačinov tako pri izbiri tematike, kot sami postavitvi.
Iz Svetopisemske družbe Slovenije, predsednik, Janez Jeromen, župnik v Velikem Gabru in Selah pri Šumberku ter generalni tajnik, Matjaž Črnivec, pojasnjujeta, kdo je pravi prerok in kakšno vlogo imajo še danes med nami.
Branje in preučevanje Svetega pisma kot temelja krščanstva se je skozi zgodovino razvijalo in odražalo dinamiko med cerkveno avtoriteto, družbo in posamezniki. Po začetni zadržanosti in celo prepovedi branja Svetega pisma laikom danes Cerkev v Bibliji vidi ključ za osebno duhovnost, razumevanje vere in povezavo z Bogom.
Sveto pismo je temeljna knjiga krščanstva, knjiga vseh knjig. Zakaj jo bereta novinar Nejc Krevs in slikar Matej Metlikovič?
Neveljaven email naslov