Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spletna pornografija uničuje posameznike, partnerske odnose in družbo, posebej izpostavljeni so ji otroci in mladi. Kako se rešiti iz tega? V času, ko nas tehnološki razvoj prehiteva in naša življenja vedno bolj krojijo elektronske naprave in zlasti internet, zbujajo skrb podatki o tem, kako postajamo lahka tarča zasvojenosti z nečim tako lepim, kot je spolnost. Ponudba spletne pornografije je iz leta v leto večja, njena lahka dostopnost pa usodno vpliva na dojemanje spolnosti in odnosov med moškimi in ženskami. Uničujočim posledicam pornografije so še posebej izpostavljeni otroci in mladi. Tokratna oddaja prinaša pogovor o tem, kaj je zasvojenost s spletno pornografijo, kako se vanjo ujamemo in kako se je lahko tudi rešimo. Gostje v oddaji bodo: Mag. Nataša Lotrič, zakonska in družinska terapevtka, p. Tomažem Mikušem, ki se z zasvojenimi s pornografijo srečuje kot duhovnik in Benjaminom Tomažičem, soustanovitelj Inštituta Integrum, ki se posveča predvsem preventivi in širjenju pozitivnega sporočila o telesnosti in spolnosti.
Ob stoletnici priljučitve Prekmurja slovenskemu nacionalnemu ozemlju, bomo tokratno oddajo Sveto in svet posvetili vlogi katoliških duhovnikov in evangeličanskih pastorjev, ki so gradili prekmursko identiteto in jezik. Naši gostje bodo: Dr. Klaudija Sedar, preučevalka kulturne zgodovine prekmurja, doktorirala je iz Kulturna podoba Jughovzhodnega Prekmurja 17. in 18. stoletju; Dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof in dober poznavalec prekmurske zgodovine, še posebej družbenih in cerkvenih razmer na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Njegova doktorska dizertacija nosi naslov: »Jožef Klekl st. kot publicist v prizadevanju za ohranitev katoliške vere v Slovenski krajini«; in Franci Just, literarni zgodovinar, publicist in avtor številnih knjig o zgodovini in sedanjosti prekmurske literature, med drugimi »Med verzuško in pesmijo: poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja«, Besede iz Porabja, besede za Porabje in Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje. gostje: dr. Klaudija Sedar dr. Peter Štumpf Franci Just
V oddaji Sveto in svet se bomo pogovarjali o sakralni glasbi – kaj sporoča, kako se je razvijala, kaj pravijo o njej cerkveni dokumenti,... Ljudje so od nekdaj slavili Boga z glasbo. O tem beremo tudi v Svetem pismu, tako stari, kot novi zavezi. Sv. Avguštin je zapisal: »Kdor dobro poje, dvakrat moli«. Sakralna glasba danes je široko področje, saj je lahko liturgična, religiozna – z versko vsebino,… O tem kaj je sakralna glasba, kako se je razvijala, kaj pravijo o njej cerkveni dokumenti, kaj sporoča pa v tokratni oddaji Sveto in svet.
V oddaji Sveto in svet se bomo z etnologinjo, zgodovinarjem, umetnostnim zgodovinarjem in muzikologom pogovarjali o božiču na Slovenskem. Praznovanje Jezusovega rojstva ima v zgodovini Cerkve bogato tradicijo. Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem razvilo toliko običajev, šeg in navad kot prav ob praznovanju božiča. Dogodek Jezusovega rojstva je navdihnil številne likovne umetnike, skladatelje, pesnike in pisatelje. O božiču na Slovenskem se bomo pogovarjali z etnologinjo, zgodovinarjem, umetnostnim zgodovinarjem in muzikologom.
Če v iskalnik skupnega kataloga slovenskih knjižnic vtipkamo besedo »angel«, dobimo na tisoče zadetkov. Takšne in drugačne angele srečujemo predvsem v leposlovju, o njih govorijo najrazličnejši članki, naletimo celo na obljube, da se bomo z angeli naučili komunicirati na tečajih. Angeli že stoletja navdihujejo ljudi in čeprav skoraj vse religije poznajo angele ali njim podobna bitja, ki niso »ne človek ne Bog«, o njih pravzaprav zelo malo vemo. O tem, kdo in kaj so angeli, se bomo pogovarjali v oddaji Sveto in svet.
Eusebius Sophronius Hieronymus se glasi polno ime Sv. Hieronima. Rodil se je okoli leta 347 v Stridonu, umrl pa leta 419 ali 420 v Betlehemu. Točne lokacije njegovega rojstnega mesta sicer ne poznamo, zagotovo pa lahko rečemo, da je ta pomemben cerkveni učitelj deloval na našem ozemlju ali celo, da je bil naš rojak. Ob 1600. obletnici smrti velikana katoliške Cerkve, sv. Hieronima, so bomo pogovarjali tudi v oddaji Sveto in svet.
»Dobrote ni nikoli preveč in dela nikoli ne zmanjka,« poudarjajo v Misijonskem središču Slovenije. Oddajo posvečamo misijonarjem, ki delijo dobroto doma in po svetu, pa tudi zvestim slovenskim darovalcem. Naši nocojšnji gostje so Matjaž Križnar, ravnatelj Misijonskega središča Slovenije, Jana Lampe iz Slovenske karitas, darovalka Marta Šušta, sestra Metka Kastelic, misijonarka v Braziliji in Danilo Lisjak, misijonar v Ugandi.
Gostje bodo v oddaji spregovorili o skladnosti človeka z naravo, o človekovem razumevanju celotnega univerzuma in se sprehodili med demonskimi, svetimi, nadnaravnimi in mističnimi svetovi, ki jih sodobnemu človeku odstirajo šamani preko starodavnih praks in obredov.
V oddaji Sveto in svet bomo predstavili Stično mladih, ki že leta združuje pretežno katoliško mladino in promovira ljubezen do Jezusa ter navdihuje s pozitivnimi zgledi. Letošnje druženje, ki bo tretjo soboto v septembru, poteka pod geslom »Tukaj sem, zgodi se!«. V oddaji bodo spregovorili tisti, ki so v Stično mladih neposredno vpeti. V živo bo tudi zaigral Stična bend.
V zadnji oddaji sezone nam bo spregovorila zdravnica Metka Klevišar. O tegobah sodobnega časa, ki prinaša različne bolezni, povezane z načinom življenja in vedno višjo starostjo prebivalstva ter o tabuju umiranja in smrti nam bo na svoj miren, preudaren način podala možne oblike, kako tegobe sprejeti in se z njimi spopasti.
Ob 800-letnici Srbske pravoslavne cerkve in 600. obletnici rojstva srbske princese Katarine Kantakuzine Branković se bo Katarina Vukovič pogovarjala z gosti: zagrebško-ljubljanskim metropolitom Porfirijem Perićem, duhovnikom Milanom Jovanovićem, igralko Milado Kalezić, beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem in dr. Bogdanom Dolencem.
V ponedeljek 6. maja se je začel muslimanski sveti mesec ramazan. Eden od petih stebrov islama je ramazanski post, zaradi katerega ljudje postanejo močnejši verniki in močnejše osebe. Ob koncu 29. dnevnega posta sledi tri dnevno praznovanje ramazanskega bajrama. O ramazanu, Islamskem kulturnem centru, sobivanju, medverskem dialogu in islamofobiji, se bo Katarina Vukovič pogovarjala z muftijem Islamske skupnosti v RS, dr. Nedžadom Grabusom
Velika noč je največji krščanski praznik. Je predvsem spomin na vstajenje, ki daje poroštvo za vstajenje slehernega človeka. Jezus pa s svojim trpljenjem in smrtjo na križu poseduje spravo. Kako vse te simbole in resnice povezati, prestaviti v sodobno življenje, ki je polno skepse in empirizma? Ali je človeštvo in človek kot posameznik res v duhovni krizi? Ali je ta kriza le značilnost razvitega zahoda? Kako se bo katoliška Cerkev odzivala na papeževe pozive k bolj razumevajočemu svetu in odločnejšemu ravnanju v primeru zlorab? Katarina Vukovič se bo pogovarjala z nadškofoma metropolitoma Stanislavom Zoretom in Alojzijem Cviklom.
V današnjem svetu obilja in precejšnje varnosti, ostaja postmoderni človek precej osamljen in odtujen od soljudi. Čeprav je še pred časom veljala teza, da hodita sekularizacija in modernost z roko v roki, pa je danes že jasno, da je sodobni človek vse bolj religiozen. A ne v klasičnem smislu. Vera postaja vse bolj zasebna in individualizirana, kar zagotovo ne pripomore, da bi se odtujenost manjšala. Virtualni svet in religiozni »surferji« pa naj bi bili nosilci religioznosti v prihodnosti. Vodi: Katarina Vukovič
Ali smo Slovenci v stotih letih dojeli izjemen pomen pridobitve Prekmurja, ki je bilo stoletja v okviru Ogrske države, a je kljub temu ostalo zvesto slovenstvu? Kako je danes z našim zavedanjem o življu na levem bregu Mure, kjer je preprosti človek širil in ohranjal slovensko govorjeno in pisano besedo ter narodnostno pripadnost? Ali v globaliziranem svetu, ko so mali narodi in njihovi jeziki ogroženi, znamo pogledati v preteklost in se učiti za prihodnost? Vodi: Katarina Vukovič
Leto 1919 je bila za slovensko visoko šolstvo zagotovo prelomno. V Beogradu je bil sprejet »zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani«. Poleg popolne Pravne, Filozofske, Tehniške in Teološke, je obsegala še dvoletno Medicinsko fakulteto. Teološka fakulteta, ki ima korenine v samostanskih in katedralnih sholah ter najodličnejše mesto na prvih univerzah, je tudi na Univerzi v Ljubljani ena od ustanovnih fakultet. V nocojšnji oddaji bodo spregovorili o pomenu in priložnostih visokega šolstva v Sloveniji s poudarkom na izzivih Teološke fakultete. Vodi: Katarina Vukovič
Ekumenski svetovni molitveni dan je največje svetovno ekumensko gibanje, ki v osrčje molitve postavlja stisko žensk, mater in otrok. V več kot 180.državah po svetu se vsak prvi petek v marcu zasliši molitev v bogoslužju, ki ga vsako leto pripravi druga država. Letos je ta naloga pripadla Sloveniji.
Duhovno ritmična glasba je tista glasbena zvrst, ki ima dušo. Krščansko slavilna besedila govorijo o odnosu do Boga v najširšem smislu in o vrednotah krščanskega nauka. Zapeta so s posebno energijo in koncerti tovrstne glasbe so posebni v tem, da se hitro splete vez med nastopajočimi in občinstvom in kemija, ki ob tem nastane ne pusti hladnega nikogar. V oddaji Sveto in svet bodo med drugim govorili in nastopali dr. Leon Oblak, Petra Stopar in Tadej Sadar.
V preteklosti in sedanjosti je monoteizem podvržen številnim ostrim in radikalnim kritikam. Obtožbe so bile različne, od tega, da izključuje druge, je vzrok nevednosti, povzroča nasilje in konflikte, nasprotuje vsaki spremembi, čustvom, naravi in ženskosti,… Vprašanja ali je religija dejavnik v nasilju moderne, koliko je monoteizem strpen, odnosi in razlike med monoteizmi, duhovnost sodobne družbe… so ves čas prisotna v razmišljanju in iskanju sodobnega človeka. V oddaji Sveto in svet bodo gostje Katarine Vukovič skušali odgovoriti na ta vprašanja.
Lansko leto je bilo razglašeno za Evropsko leto kulturne dediščine in zato bomo v oddaji predstavili, kako smo ga praznovali in kakšne rezultate lahko beležimo. Pogovarjali se bomo z odgovornimi, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, vsak izmed gostov v studiu pa bo predstavil svoj pogled na to tematiko, ki je povezan z njegovim življenjem in delom. Z nami bodo arhitektka Maruša Zorec, umetnostni zgodovinar in arhitekt Igor Sapač, etnolog Janez Bogataj in duhovnik Janez Kebe.
Neveljaven email naslov