Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden najpomembnejših muzejev slovenske bitnosti, ki ohranja materialno in duhovno dediščino, pričevanja o narodnih šegah in navadah, rokodelskih spretnostih in obrti, je Slovenski etnografski muzej. Svojo 100-letnico obeležuje z več zanimivimi razstavami in dogodki. Dediščino pa ohranja tudi Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, kjer se na enem mestu združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo. Galerija se namreč poleg bogate stalne zbirke slovenskih ilustratork in ilustratorjev pohvali tudi s številnimi odmevnimi razstavami s področja likovne umetnosti. Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, eden največjih evropskih naravoslovcev. Po študiju medicine je prišel v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Scopoli je postal prvi rudniški zdravnik. Svoje življenje je zapisal proučevanju bolezni rudarjev, ob tem pa se je posvečal raziskovanju okoliškega rastlinskega in živalskega sveta. Scopoli, ki velja za slovenskega Linnéja, je na podlagi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika. Ta izjemno ogrožena vrsta hrošča je ponekod v Evropi že izumrla. Ljubljana pa se lahko pohvali z eno izmed največjih populacij puščavnika v Sloveniji. Svet in življenje okoli nas pa s potujočim gledališčem papirteatrom že štiri desetletja na svoj način raziskuje lutkar Brane Solce. Izdelovalec lutk, scenograf, dramaturg, režiser, glasbenik in animator je preteklo desetletje s svojimi velikimi lutkami sodeloval na političnih protestih in se tako angažiral tudi kot družbeni aktivist.
Tomažu Bizjaku in doktorju Matiji Gatalu je uspelo doktorski raziskovalni projekt spremeniti v enega najbolj obetavnih izdelkov na trgu. V začetku leta 2021 sta ustanovila ReCatalyst, odcepljeno podjetje ljubljanskega Kemijskega inštituta, ki razvija, proizvaja in prodaja katalizatorje naslednje generacije za vodikove gorivne celice. Njihova proizvodnja temelji na patentiranem postopku, s katerim potrebo po dragi in redki platini v katalizatorju zmanjšajo za 40 odstotkov, hkrati pa ne zmanjšajo zmogljivosti gorivne celice. Ekipa ReCatalyst, ki danes šteje 10 članov, je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim tudi naziv slovenski startup leta 2023. Nedavno so od priznanih mednarodnih in domačih vlagateljev pridobili 1,7 milijona evrov, ki jih bodo uporabili za pospešitev razvoja tehnologije, ki bo igrala pomembno vlogo pri razogljičenju energetike in transporta.
V prvi oktobrski oddaji Ljudje in zemlja predstavljamo mlade kmetice in kmete, ki se potegujejo za laskav naziv Inovativni mladi kmet/kmetica. Gre za izbor, ki ga vsako drugo leto pripravita Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije. Televizijske zgodbe mladih inovativnih kmetov, ki jih pripravimo v našem uredništvu, bodo v prihodnjih dneh objavljene tudi na spletnih straneh Zveze slovenske podeželske mladine in Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije, kjer lahko oddate svoj glas za tistega kandidata, ki vas je najbolj prepričal.
NABIRANJE DIVJIH ZELI Čeprav so to rastline travnikov in so z nami že stoletja, se jih vse bolj oprijema ime divje zeli. Večina s svojimi učinkovinami pomaga pri prehladih, želodčnih težavah, presnovi in čiščenju telesa. Nabrali smo jih na jesenskem travniku in dodali v jed. DEBELOPLODNI ŠIPEK Peter Drešar predstavlja sorto debeloplodnega šipka, ki bo dobrodošla vsem, ki iz šipkov radi kuhate marmelade ali jih občudujete kot zimski okras. BUČI VELIKANKA IN DOLGINKA Tradicionalno prvenstvo v tehtanju buč v Mozirskem gaju se je letos zaradi poplav preselilo na vrtnarijo Jehart v Slovenj Gradec. Deževno poletje je bučam očitno ustrezalo, dobili smo novi rekorderki, najtežjo in najdaljšo bučo. DOMAČA ZAČINKA Ko ima čas, Sebastjan Lipar rad poprime za kuhalnico. Tudi začimbe suši in predeluje sam, tokrat izdaja recept za domačo začinko. CVETJE HOTELA BELLAGIO V LAS VEGASU Ob snemanje dokumentarnega projekta v ameriški Dolini smrti se je ekipa odločila, da posname še utrinke za oddajo Na vrtu. Ob pristanku v Las Vegasu jih je presenetila razstava cvetja v enem najbolj prestižnih hotelov na svetu - Bellagio. navrtu@rtvslo.si
Obrtniški začetki družine Muršec segajo v leto 1995, s skromnimi popravili gasilnih aparatov. Danes pa so na tem področju med vodilnimi v Sloveniji. Strokovne temelje gradijo z vlaganjem v znanje in infrastrukturo. Več kot 60 mladih, ki se izobražujejo na Elektro in računalniški šoli v Šolskem centru Velenje, pa se zaveda, kako pomemben je njihov bodoči poklic. V oddaji vam predstavljamo elektrikarje, poklic sedanjosti in prihodnosti. O tem, kako do pomoči Slovenskega podjetniškega sklada, pa več Simona Grobelnik, vodja Oddelka za strateški razvoj in pravne zadeve.
Poplave so prizadele tudi številne živali. Kako uspešni smo bili pri reševanju in pomoči živalim, smo se pogovarjali s predsednico Društva za zaščito konj in ostalih živali, Natalijo Nedeljko. Občudovali smo obrežne lastovke – breguljke, ki gnezdijo v stenah gramoznice Pleterje pri Kidričevem. Opozarjamo na težave z alergijami naših psov. Spoznavamo eno najbolj nepriljubljenih invazivnih živalskih vrst – rdeče polže. Zbrali smo fotografije in posnetke poletnih dogodivščin naših gledalcev in njihovih živali in nekatere med njimi nagradili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Stroji in pridne roke bodo počasi počistili vidne posledice poletnih poplav, žalost, strahovi in negotovost pa bodo prebivalce prizadetih območjih spremljali še nekaj časa. Materialna škoda je ogromna, stiske ljudi so velike. Prav o čustvenih in duševnih posledicah poplav bomo govorili s psihiatrinjo dr. Vesno Švab iz Centra za duševno zdravje starejših Logatec. S kakšnimi strahovi se zdaj spopadajo, so nam zaupali Franc, Ivanka in Marta iz Savinjske doline, ki zaradi okvarjenega sluha ob poplavi niso slišali siren in opozoril. Vsi prizadeti se želijo vrniti na svoje razdejane domove, nekatere, ki so ob poplavah ostali brez njega, pa so sprejeli tudi v domovih za starejše. V Koroškem domu starostnikov Črneče so med poplavami ostali ujeti številni zaposleni, ki so kljub skrbem, kako je z njihovimi domovi in družinami, vestno poskrbeli za stanovalce. Na vsa vprašanja, ki se pojavljajo v tednih po poplavah in se bodo tudi v prihodnje, ne moremo odgovoriti, na marsikaj pa vam morda lahko odgovorijo na številki 114, številki klicnega centra, namenjenega vsem, ki vas je prizadela ujma. V rubriki Še pika na i! nam bo Matjaž Florjanc Lukan pojasnil, na kaj odgovarjajo in katere zadrege ljudi rešujejo.
Pred približno stotimi leti je na grajskem griču v Ljubljani vrtnar Andrej Fleischmann našel peteršilju podobno rastlino z drobnimi rumenimi cvetovi, ki ni rastla nikjer drugje na svetu. Fleischmannov rebrinec je zato endemit. Ko je v naravi rastlina izumrla, so jo s pomočjo rastlin v botaničnem vrtu znova zasadili. Kakšen je pomen endemičnih rastlin? Kaj izgubimo, če izumrejo? Obiskali smo naš najstarejši alpski botanični vrt Juliana, v katerem uspeva približno 20 rastlinskih endemitov. Naš najbolj znani endemit je Zoisova zvončica. Julijska orlíca, ki uspeva samo na meliščih na območju Slovenije, pa je zadnji odkriti slovenski endemit. To so potrdili z molekularnimi genetskimi raziskavami. Kako bogata je Slovenija z endemiti?
Od Julijskih Alp pa vse do izliva reke Soče v Tržaški zaliv se vije več kot 500 kilometrov dolga pohodniška pot – Pot miru. Obeležena je s številnimi pričevalci prve svetovne vojne: spominskimi obeležji, strelskimi jarki, kavernami. Avstrijka Claudia Heckl je že več kot desetletje ena redkih prebivalk malega starega kraja Podol na otoku Cresu. Iz skoraj zapuščene vasice je vzpostavila popolnoma edinstven način globalnega mreženja. Moritz Bacher iz Rosenheima v svoji delavnici oživlja odslužene rolke, ki bi sicer končale v smeteh. Iz njih izdeluje nove predmete: namizne svetilke, sklede ter klubske mizice. Člani desetih veteranskih godb, ki delujejo po vsej Sloveniji, so zasnovali tudi Združeni slovenski veteranski orkester - Godbo ljubljanskih veteranov.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
O RAZLIČNIH SORTAH FIG Ko dvakrat rodne fige dozorijo drugič, se poletje preveša v jesen. Na obali smo pokusili različne sorte, razlikujejo se po velikosti in obliki listov, pa barvi in sočnosti plodov. KO DVORIŠČE KRASIJO KOPRIVE Okrasne koprive veljajo za strukturne sezonske rastline. Med cvetoče poletne lepotice jih sadimo zaradi njihovih barvitih listov. Kako lepe so, če jim namenimo dovolj pozornosti in prostora, sta pokazala Verena in Zvonko Mikša iz Dornave. Okolico njune hiše krasi kar 22 sort. KO SEPTEMBRA ZACVETI SADNO DREVJE Pri specialistu za sadjarstvo iz Kmetijskega zavoda Maribor smo preverili, zakaj češnje, jablane in orehi letos cvetijo tudi septembra. Še dobro, da se to ne zgodi pogosto. SUŠENJE ROŽMARINA IN LOVORJA Dva domača sušilnika je že sestavil Sebastjan Lipar, prvega iz ostankov soda in mreže, drugega iz delov lesa in kavljev. V oddaji svetuje, kako pravilno posušiti rožmarin in lovor.
S številkami, ki krojijo usodo podjetij in posameznikov, se dnevno srečujejo vizionarji v podjetju Vizija računovodstvo. V računovodskem servisu, kjer sledijo zakonodaji in poslovnim procesom ter narekujejo smernice v stroki. Ulica poklicev na Celjskem sejmu pa je s širokim izborom prikazanih poklicev in obrti osnovnošolcem ter dijakom na zgoščen način prikazala čar poklicev. Tudi zato, da bi bila izbira življenjske poti lažja. V oddaji pa smo se dotaknili še težav prevoznikov, ki se bodo množično srečali v Rogatcu.
Oddajo bomo začeli s koristnimi nasveti o tem, kako se lahko družina s psom pripravi na prihod dojenčka. Predstavili bomo zgodbe zapuščenih živali, ki so dobile pomoč in nov dom tako pri nas, kot v Avstriji, končali pa bomo z struvitnimi kamni pri mačkih – zakaj nastanejo in kako se jih znebiti. ozivalih@rtvslo.si
Avtor glasbe in besedila: Iztok Mlakar Iztok Mlakar je dramski igralec, znan po svojih satiričnih pesmih, ki so prava tipologija slovenskega malega človeka. Skladba Karlo Špacapan je izšla na Mlakarjevem prvencu Štorije in baldorije, leta 1990. V oddaji bo tekla beseda tudi o tem, zakaj ljudje v gostilnah, ob vinu, tako radi politizirajo? In kakšne so gostilniške debate o oblasti? V oddaji osvetlimo fenomen družbenokritičnih popevk, ki pogosto opevajo skepso slehernika do vsakdanjih političnih pretresov in oblastniških menjav.
Možganska kap je nevrološka bolezen. Je eden izmed glavnih vzrokov smrti v svetu in je med najpomembnejšimi dejavniki za nastanek trajne kognitivne ali telesne oviranosti, ki vplivata na kakovost življenja bolnikov in njihovih svojcev. Znanje lahko rešuje življenja, zato bomo v oddaji Ah, ta leta! o možganski kapi danes govorili z dr. Natašo Milivojevič, vodjo oddelka nevrološke intenzivne medicine na Nevrološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra. Kako mu je možganska kap spremenila življenje, bo z nami delil Pavle Rogelj, ki je bil v času, ko je doživel možgansko kap, v najboljših letih, vodil je uspešno podjetje, imel veliko prijateljev, bil je tudi v dobri kondiciji. Potem pa se je nekega aprilskega dne med igro tenisa v trenutku vse spremenilo. Številne ob možganski kapi prizadete funkcije lahko z rehabilitacijo bistveno izboljšamo in obnovimo. Zato bomo predstavili nekaj terapij, ki jih izvajajo v naših rehabilitacijskih centrih. O življenju po možganski kapi bodo govorili tudi v okviru izobraževalnega programa Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal v Cankarjevem domu v Ljubljani od 27. do 29. septembra. Na njem se bomo predstavili tudi z našo oddajo. Skozi številne druge zanimive vsebine pa nas bo popeljala predsednica programskega sveta Festivala Vlasta Nussdorfer.
Nemki Augusti Deter je pri 50 letih začel pešati spomin. Psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer ji ni znal pomagati. Toda po njeni smrti je opravil obdukcijo in v njenih možganih opazil nenavadne skupke proteinov. Auguste je bila prva bolnica, pri kateri so odkrili Alzheimerjevo bolezen. 120 let pozneje po vsem svetu s to boleznijo živi kar 44 milijonov ljudi. A učinkovitega zdravila še vedno nimamo. Kako pa na bolezen vplivata dve novi zdravili, ki sta lani prišli na trg v ZDA? Med znanstveniki, ki raziskujejo vzroke in mehanizme Alzheimerjeve in drugih oblik demence, so tudi slovenski. Eni skupini je uspelo najti protein, katerega sprememba vpliva na razvoj frontotemporalne demence. Druga pa išče vzrok za nastanek nevrodegenerativnih bolezni med glivami, ki živijo v našem pomivalnem stroju.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.
Za letalo, ki ga dela modelar več kot eno leto, je potrebnega veliko znanja: od poznavanja različnih materialov, konstrukcij, številnih ročnih tehnik do meteorologije. V starem mestu Škofja Loka ustvarjajo štiri umetnice. Vse so del Sodobnega tekstilnega centra – Kreativnice. Miha Debevec je znan slovenski harmonikar, ki ima na svojih policah že veliko zmag z različnih, tudi najprestižnejših tekmovanj z vsega sveta V bližini Idrije se pod prepadnimi stenami razkrije pogled na prelepo, skrivnostno kraško Divje jezero, ki velja za pomemben delček slovenske naravne dediščine Jadralstvo je strast: iskanje pravega vetra, napenjanje jader in prostrano brezmejno morje in Andraž Mihelin je skupaj s svojo ekipo zapisal življenje prav temu.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
Neveljaven email naslov