Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Občudovali smo pobrežnike – skupino ptic, ki se je na poti proti jugu ustavila ob Ptujskem jezeru. V zadnjem letu projekta LIFE lynx, s katerim želijo ponovno naseliti rise v Dinaridih in Alpah, je nastal film z naslovom »Skupaj za rise« , prekaljena pisatelja pa sta ustvarila dve mladinski knjigi, v kateri so risi glavni junaki. Spoznavamo živalski svet Amazonke v Celju, podrobneje rumeno-pikasto želvo in biče. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
O blagodejnem vplivu, ki ga imajo zelišča na nas, nam lahko največ povedo zeliščarji, ki zdravilne rastline poznajo, jih nabirajo, gojijo in pripravljajo za uporabo. Ena izmed njih je tudi Terezija Nikolčič, ki se z zeliščarstvom ukvarja že več kot 40 let, večina se nas je spomni z ljubljanske tržnice, kjer je 30 let prodajala zelišča. Svoje znanje popisuje v knjigah, ga prenaša na slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje, danes pa ga bo delila tudi z nami. V oddaji bomo predstavili tudi zeliščni vrt Danice Kolarič in njenega moža na Sveti Ani, ki premore več kot 250 zdravilnih rastlin. Danica, ki iz zelišč pripravlja številne zdravilne čajne mešanice, tinkture in izvlečke, nam bo pokazala, kako se lahko iz različnih zelišč pripravi popoln in okusen obrok, s katerim zaradi številnih zdravilnih učinkovin, ki so v izbranih zeliščih, svoje telo krepimo in se izogibamo boleznim. Ker tudi v kozmetiki s pridom uporabljajo številna zelišča, vam bomo pokazali še, kako vonj najbolj dišečih damaščanskih vrtnic ujeti v mazilo. O harmoničnem odnosu, ki naj bi vladal med človekom in naravo, pa bo v rubriki Še pika na i razmišljala novinarka in publicistka Manca Košir.
V začetku avgusta je v Sloveniji v več krajih padla rekordna količina dežja. Posledično so narastli vodotoki. Deroča voda je uničila številne ceste, mostove, hiše in tudi rodovitna tla. Obsežne padavine so sprožile številne plazove. Na terenu smo si ogledali trajno sanacijo dveh starejših plazov, ki ju ni sprožilo avgustovsko deževje. S strokovnjaki smo pregledali tudi most v bližini Ljubljane, saj so poplave najpogostejši razlog za porušitev mostov. Plazovi in voda lahko poškodujejo tudi temelje zgradb. V Sloveniji je 80 odstotkov stanovanjskih stavb zidanih. Če so dolgo časa izpostavljene vodi, to povzroča propadanje materiala. Kako jih pregledajo in popravijo?
Medžimurje – najsevernejša in ena najrazvitejših pokrajin na Hrvaškem. Tamkajšnji ljudje so znani po dobrem gospodarjenju in kulturni dediščini, v kateri prevladujejo legende in pesmi. Zaradi bogatih gozdov, prostranih polj in poletne barve rek in jezer ga pogosto imenujejo "zeleno Medžimurje". Našo zgodbo pripovedujejo Medžimurci: čebelarji in vinogradniki, zgodovinarji in glasbeniki, naravovarstveniki in fotografi ... Je slikovita razglednica trikotnika kopnega, ki ga omejuje izliv reke Mure v Dravo, med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Zaradi divje narave je območje dobilo vzdevek evropska Amazonija.
Pretekli teden je v Gornji Radgoni potekal 61. kmetijsko živilski sejem AGRA. Na sejmu udeleženci običajno opravijo pregled razmer na področju kmetijstva v tekočem letu. Letos so ugotavljali, da je za nami neugodna pridelovalna sezona, ki napoveduje slabo letino in težke razmere v vseh kmetijskih panogah. Na sejmu so se mudile tudi naše ekipe in zabeležile nekatere dogodke na področju govedoreje, vinogradništva in zadružništva.
VRT ZELENJADNIC Z VSEGA SVETA V Vrtnarstvu Alt so si letos omislili nenavaden vrt; pod visoko kovinsko ogrodje so maja posadili sadike zelenjadnic, predvsem plodovk, z vsega sveta. Poleti je veliko deževalo in toploljubne rastline so se slabše razraščale, ponagajal je tudi krt... toda pridelek je kljub temu zadovoljiv. O PRAVEM IN SLADKEM PELINU Z mag. Natašo Ferant iz žalskega Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin spoznavamo značilnosti bratov: pravega in sladkega pelina. Oba sta zdravilna, prvi za želodčne težave, drugi je proti virusnim in bakterijskim okužbam. INSEKTICID IZ LISTOV ASIMINE Septembra z asimin pobiramo sadeže, ki jih imamo tudi v Sloveniji vse raje. Uporabni so tudi listi, iz posušenih pripravljamo naravni insekticid. POLETNA SOLATA Iz mehiških kumar, andskih jagod, pepina in zebrastih paradižnikov sta Anka in Nastja Alt sestavili barvito in okusno poznopoletno solato.
Podjetje Neonart ima korenine v letu 1967. Takrat je prve podjetniške korake v obrti naredil Viktor Krevh, ko je zamisli iz tujine skušal vpeljati v slovenski oglaševalski prostor. Z izdelavo na stotine svetlobnih reklamnih napisov so v podjetju med vodilnimi v Sloveniji. V Arboretumu Volčji Potok pa se je na evropskem prvenstvu pomerilo 12 mladih cvetličarjev, ki so tako naredili tudi prve korake v mednarodnem prostoru.
Opozarjamo na pogosto poletno kožno težavo psov – »hot spot«, oziroma vlažni dermatitis. Obiskali smo muca Dona, pasme Maine Coon, in spoznali tudi njegova skrbnika, energijska terapevta. Predstavljamo mesojede rastline in njihovo povezavo z živalskim svetom. Oziramo se prek meja, v Jordaniji posebno skrb posvečajo zaščiti kopenskih želv. Odkrivamo vlogo živali v slovenski mladinski literaturi. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
glasba Mojmir Sepe/besedilo Dušan Velkaverh Majda Sepe je bila ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala s skladbo Med iskrenimi ljudmi. Glasbo zanjo je napisal Mojmir Sepe, medtem ko je besedilo napisal Dušan Velkaverh. Ta je bil rojen mami Angležinji in očetu Slovencu v Gvajani in se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, pa vseeno je napisal nekatera najbolj znana besedila slovenskih glasbenih uspešnic iz let 1970 in 1980, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Ljubljančanke, Najlepše pesmi in tudi Med iskrenimi ljudmi.
Hoja je za človeka najpreprostejša, najnaravnejša in najdostopnejša oblika rekreacije, a se zdi, da je vse manj del vsakdanjega življenja. Kaj hoja ali njeno pomanjkanje pomeni za naše telo in zdravje, bomo v oddaji vprašali dr. Vedrana Hadžića, zdravnika in profesorja na Fakulteti za šport. Vsak narejen korak pomeni korak k telesnemu in duševnemu zdravju. Hoja namreč prinaša vrsto pozitivnih zdravstvenih učinkov – koristna je pri preprečevanju bolezni žil in osteoporoze, pomaga uravnavati krvni sladkor, izboljšuje prebavo in spanec ter zmanjšuje bolečine v spodnjem delu hrbta. Z redno hojo imamo več energije, zaradi sproščanja endorfinov pa z njo skrbimo tudi za boljše razpoloženje in zmanjšujemo tesnobo. Kako je prehoditi več 100 kilometrov dolgo pot, nam bosta zaupali Andreja Zupančič Razpet in Eva Remškar, ki sta se že večkrat odpravili v Jakobovo pot, katere cilj je špansko mesto Santiago de Compostela. Fizioterapevtka Sandra Nemec pa nam bo pojasnila, kako lahko usposobljeni strokovnjaki pomagajo posameznikom po bolezni ali poškodbi od negibnosti do vnovične hoje. Za konec pa bo svoje razmišljanje o hoji dodal še novinar, radijski voditelj, komik in naš kolega Sašo Hribar, in sicer v novi rubriki – Še pika na i!
Vremenske ujme so močno prizadele tudi Primoske kmete. O tem več v naslednji oddaji, ko bodo znane najhujše posledice na njivah in pridelkih. Seveda se niti v tej oddaji nismo mogi izogniti škodi, predvsem v vinogradih. Mojca Dumančič je preverila, kako bo s trgatvijo na Vipavskem in v Brdih. Tudi med oljkarji je precej negotovosti. Določene lege imajo zelo malo plodov, vzrokov pa je lahko več, pravi stroka. Obiskali smo Inštitut za oljkarstvo, ki se je po petih letih vendarle uspel preseliti v obnovljene prostore izolskega Kampusa Livade, ki ga je leta 2017 prizadel požar. Obiskali smo Čičarijo, kraško pokrajino v severovzhodnem delu Istre. Pot bomo nadaljevali v Hrvaško Istro, kjer se mladi kmetovalci ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, a vsi imajo skupni imenovalec - evropska sredstva, s katerimi so svojo dejavnost nadgradili. Pa še v Triglavski narodni park bomo šli pogledat obnovljene kale ter v zamejstvo do mladega kmeta, ki je zaradi ljubezni do konj postal največji kosec na goriškem.
KO DOZORIJO FIGE Ko v obmorskih krajih dozorijo fige, vemo, da se poletje poslavlja. Na Krku smo z bogato razraščenega drevesa nabrali sladka soplodja, mehkejše plodove porabili za pecivo, čvrstejše vložili v kompot. KAMNITA VISOKA GREDE Del suhozida, ki obroblja parcelo, so Plohl Krevhovi spremenili v visoko gredo. Z namakalnim sistemom so poskrbeli, da se vrt oskrbuje tudi takrat, ko njih ni na vikendu. VISOKA GREDA KLUBA GAIA Visoke grede naj ne bodo nikoli prazne. S klubom Gaia letos spremljamo gredo v Želimljem. Po slabši poletni beri plodovk je že na vrsti jesenska zasaditev. POSADILI SMO UPANJE Parkirišče Mozirskega gaja se je prejšnji petek spremenilo v zeleno oazo, tja so prostovoljci pripeljali sadike zelenjadnic, zelišč, vrtne lonce in substrate. Z vrtički v posodi smo prizadetim v poplavah posadili zeleno iskrico upanja. navrtu@rtvslo.si
Oddajo Vizionar smo v celoti namenili poplavam, ki so močno prizadele tudi gospodarstvo. Ob tem, da je voda odnesla zaloge, izdelke, orodja, se podjetniki in obrtniki najbolj bojijo, da bodo izgubili še kupce. V večini zalitih obratov so sredi sanacije proizvodnje in obseg škode še ugotavljajo.
Pred prvo živalsko konferenco v Sloveniji, govorimo o tem, zakaj je čas za vrnitev nazaj k naravnemu ustroju živali in njihovi plemeniti vlogi v življenju človeka. Pridružili smo se društvu REPS, ki je v okviru počitniškega programa Zveze prijateljev mladine, otrokom predstavil delo reševalnih psov. Obenem opozarjamo na njihovo dobrodelno akcijo za pomoč psom in vodnikom psov, ki so bili prizadeti v poplavah. Oziramo se v tujino, v Gruzijo, kjer v vročih poletnih dneh prostovoljci skrbijo za veliko število potepuških psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Nove tehnologije bodo krojile našo prihodnost. Portugalsko-angleško zagonsko podjetje ILOF razvija diagnostiko bolezni današnjega časa, kot je na primer demenca, s pomočjo UI na daljavo. Bolonjska Univerza razvija električne dirkalne avtomobile s posebnimi materiali. Kvantni računalniki bodo popolnoma spremenili naša življenja zagotavljajo v finskem start up - u IQM. Danci pa spodbujajo mlade že takoj po osnovni šoli, da razmišljajo o svoji podjetniški prihodnosti.
Rast prebivalstva na svetu in podnebne spremembe odpirajo tudi vprašanje, kako bomo v prihodnje pridelovali hrano. Na Finskem se pojavlja vse več zagonskih podjetij, ki že imajo vizijo pridelave hrane v laboratorijih. V Avstriji vidijo prihodnost v prehrani tudi z vzgojo žuželk, na Portugalskem pa iščejo nove možnosti v morju , tudi z vzgojo morskih kumar, ki na trgu za kilogram danes dosegajo ceno 4000 evrov.
V evropski prestolnici Bruselj, se ne odvija samo visoka evropska politika ampak tudi zanimivi projekti aktivnega državljanstva. Parada nevladne organizacije Zinneke, vsaki dve leti poveže različne kulture in je del kohezijskega projekta v okviru katerega so prostovoljci obnovili tudi staro, zapuščeno tovarno kolekov, kjer nastaja vse potrebno za parado.
S predsednikom uprave Pomurskega sejma predstavimo letošnji kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni. Naša ekipa je spremljala ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obisku treh koroških kmetij, ki so jih prizadele avgustovske ujme. Govorimo o projektu za pospeševanje ekološkega kmetijstva, ki ga izvaja FKBV s partnerji. Vinogradniki in sadjarji ocenjujejo, da je bila letošnja pridelovalna sezona ena najtežjih v zadnjih desetletjih. Oddajo zaključimo s predstavitvijo projekta DIGIGOZD.
POLETNE DEKORACIJE Z VRTA Videti je, kot da bi toplo poletje letos šele nastopilo..., zato smo s Sabino Šegula pripravili nekaj možnosti namiznega okrasja, ob katerem bo počitek na terasi ali balkonu še lepši. Cvetje naberemo na domačem vrtu ali bližnjem travniku, dodamo ga lahko v ogrodje iz vej, z listjem prekrite steklene kozarce ali ob posodo s svečko proti komarjem. PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ Do sredine septembra potikamo pelargonije in tako razmnožimo nam ljube balkonske rastline. Izberemo čvrst poganjek, s katerega odstranimo liste, cvetove in popke. KO DREVO ŽIVLJENJA ZRASTE PREVISOKO Kaj storiti, ko drevo življenja v dnevni sobi zraste previsoko in se krošnja začne tiščati ob strop. Najbolje ga je odrezati, iz delov stebla pa narediti nove rastline. Sobnih juk ne sadimo na prosto, za vrtove so primerne druge vrste. V puščavah raste yucca brevifolia, bolj znana pod imenom Joshua Tree. Posneli smo jo v ameriški Dolini smrti.
Spoznavamo pasmo Japonska Akita, oziroma Akita Inu, ki spada med najstarejše avtohtone japonske pasme psov. Obiskali smo srečen dom dveh posvojenih psičk. Predstavljamo prizadevanja Društva za lepše mačje življenje Vojnik. Spoznavamo rogatca – sladkovodno akvarijsko ribo. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Neveljaven email naslov