Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SOLATA IZ SUKENSKEGA REGUTA Sredi tedna si je ekipa oddaje v Solkanu privoščila okusno solato. Glavna sestavina je sukenski regut oziroma solkanski radič. S svojo obliko in rdečo barvo močno spominja na cvet vrtnice. Nekaj obveznih dodatkov v solato vmešajo Primorci, da postane solata glavna jed. DUNAJSKI MESTNI VRT Da smo lahko veseli majhnosti naše države, mnogi ugotovimo šele, ko gremo na tuje. V 2. okrožju Dunaja, skoraj v središču mesta, smo obiskali zanimiv mestni vrt, City Farm Augarten. Tam vrtnarijo tako najmlajši kot odrasli. Za mnoge, ki živijo v središču avstrijske prestolnice, je to edini stik z zemljo. OB PUSTU IN DNEVU ZALJUBLJENIH Pust je pregovorno mastnih ust, zato si na ta dan lahko privoščimo kak posladek, mi pa smo poiskali res ogromnega. Sogovornica Nataša pripravlja bogato obložene berlinske krofe. S čim si pomagamo, da so manj pregrešni? Sami lahko izdelate tudi čokoladni posladek za valentinovo. VALENTINOV ŠOPEK Kot mnogi skrivamo prava čustva, tako se tudi narava zdi še sredi zimskega počitka. Sebastjan pa odkrije nekaj grmovnic in drugih rastlin, ki cvetijo. Iz njih sestavi preprost šopek, ki s cvetovi trobentic že nagovarja pomlad, predvsem pa skrita čustva zaljubljencev.
»Ja. -Ja. Tko je.« Četrti del z naslovom Ljubezenski nasveti nam prikaže dramatični konec nesrečne ljubezni prek dileme, zakaj se preglas različno uresničuje pri besedah srcelom in picopek. Lahko jezikoslovje razreši naše ljubezenske izzive?
Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?
»Ste košli na prisilo?« Tretji del Marmačinke s palelado nam ponudi nov jezik, ki pretanjeno zakrinka težave s pretirano obremenjenostjo sodobnih žensk s prehranjevanjem. Ali pa jih razkrinka?
Komični kratki filmi Kaye Tokuhisa se poigravajo s spoznanjem, kako malo se zavedamo samoumevnosti našega vsakdanjega sporazumevanja. »Imava malo časa, da se kam pride ali kaj opravi.« V prvem delu z naslovom Kozarec vode mož in žena presodita, da ju natakarica v baru ne razume, zato začneta govoriti v drugem jeziku – s pomočjo slovarskih razlag.
»Zih stari.« V drugem delu V deželi sinonimov možnosti za nesporazum ni. Vsi uporabljajo sinonime in si vzamejo čas. No, morda si ga vzamejo nekoliko preveč, saj tudi sinonimov v jeziku ni malo.
slovenska ljudska Kod vse se je razlegala Slovenija, ko se je pela pesem Po Koroškem po Kranjskem? So se stari Slovani na poti iz zakarpatske domovine res naselili tja, kjer je ajda najlepše obrodila? In kako pomembna in priljubljena je danes ta poljščina, ki jo opeva ta znana ljudska pesem? V pogovoru bomo opredelili najbolj značilne glasbene fraze te ljudske pesmi in jo umestili v slovanski glasbeni prostor, saj gre za pesem, ki jo v veselem ritmu pojejo številne zborovske zasedbe in se z njo identifcijrajo širom koroške in kranjske.
Pivo človeka spremlja že več tisoč let. Tudi na Slovenskem ima ta alkoholna pijača iz ječmena dolgo zgodovino, zadnja leta pa so svoj delček dodale številne manjše, družinske pivovarne. Pred desetimi leti sta se varjenja piva lotila tudi Matej in Anita, ki sta v Ajdovščini ustanovila Pivovarno Pelicon. V oddaji smo se odpravili tudi na Kope, kjer je potekalo že 9. Zimsko srečanje obrtnikov in podjetnikov. Letos je bila udeležba rekordna, podjetniki pa so spregovorili tudi o aktualnih poslovnih temah. Med drugim jih skrbijo cene energentov, saj za male poslovne odjemalce letos ni več predvidena regulacija. Vlado pa pozivajo, naj sprejme spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ker povzroča dodatne stroške in birokracijo.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Na novoletni dan so najpogumnejši pri nas skočili v morje s temperaturo 13 stopinj Celzija. Domačini sibirskega mesta Omska plavajo v reki, ki ima le tri stopinje. Kombinacija pogostega izpostavljanja mrazu, dihalnih tehnik in meditacije naj bi zmanjšala vnetne procese v telesu, okrepila imunski sistem ter izboljšala kakovost spanja in razpoloženja. Toda številne znanstvene raziskave tega niso potrdile. Še več, če to počnemo nepremišljeno, tvegamo podhladitev ali celo smrt. Načrtovane podhladitve pa uporabljajo zdravniki pri zdravljenju različnih bolezni. Pri velikih operacijah srca vsaj delno ohladijo bolnikovo telo. Pri posebnih posegih morajo v določenem trenutku bolniku ustaviti pretok krvi skozi glavo, zato ga morajo podhladiti na 18 stopinj Celzija.
glasba Jerko Novak/besedilo Kajetan Kovič Maček Muri, najbolj priljubljen in zadovoljen mačkon na Slovenskem, je s svojo druščino prerasel meje slikanice, postal je glasbena plošča, predstava, maskota, mjuzikel, lonček, krožnik... Maček Muri je najbolj bonvivanska otroška pesem, ki opeva lagodno mestno življenje v letih 1970. Zdi se, da Maček Muri poje tudi o časih, ko je bilo boemstvo in bonvivanstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati življenje.
Leta 181 pr. n. št. je po ustanovitvi rimske kolonije Akvileje velik del Istre prešel pod rimsko oblast. O tem priča tudi arheološko najdišče Simonov zaliv v Izoli. V Izoli pa se skupina ljubiteljev starih bark zavzema za njihovo ohranitev. Vendar ne z gradnjo novih starega videza, temveč s prenovami in vzdrževanjem starih, tudi že odsluženih. Inovativno oblikovan les je unikatno delo oblikovalca in izdelovalca masivnega pohištva Dejana Pfeiferja. Zvezdana Novaković, vsestranska umetnica in performerka se izraža v gledališču in na koncertih, ki se raztezajo od starodavnih tradicij pa do elektronike, od džeza do klasične glasbe. Pravijo mu zeleno zlato. V steklenici rjavo, na kruhu zeleno, gosto, močnega aromatičnega vonja. Bučno olje je kulinarična posebnost, ki danes velja za bogato kulturno tradicijo severovzhodnega dela Slovenije.
Avtor glasbe: Danilo Kocjančič Avtor besedila: Tulio Furlanič/Aco Pasternjak Tudi Slovenci smo imelu svojo verzijo Beatlov, ki so igrali, peli, se oblačili in nosili frizure kot Beatli, pa tudi popularni so bili skoraj tako kot oni - le da na nekoliko skromnejši, jugoslovanski lestvici. To so bili Kameleoni, koprska skupina, ki je nastala leta 1965 in 1966. posnela svoj največji hit Blesk izgubljene ljubezni, ki pa je dosti bolj znan v hrvaški različici, in sicer pod naslovom Sjaj izgubljene ljubavi. Besedilo zanjo je pri šestnajstih napisal Tulio Furlanič, glasbo pa prav tako tedaj šestnajstletni Danilo Kocjančič. V oddaji bo tekla beseda tudi o glasbenih elementih, ki določajo beatlovski zvok, pa o glasbeni zgodovini Kopra.
Včasih nam zmanjka idej, včasih ostanemo brez motivacije, včasih potrebujemo zgolj dobro zgodbo … in takrat je najbolje, da poiščemo navdih. V letu 2023 smo pri ustvarjanju oddaje Ah, ta leta! spoznali kopico izjemnih ljudi, številne smo gostili v studiu, še več smo jih srečali na terenu. Znova in znova so dokazovali, da je starost zgolj številka. Upokojenci si zaslužijo počitek po desetletjih dela, vendar se nekateri, med njimi tudi nekaj naših sogovornic, z veseljem spet vključijo na trg dela in s ponosom opravljajo svojo novo službo. V osmem ali devetem desetletju življenja Milena in Franci Malovrh še vedno z veseljem smučata, upokojena balerina Marjeta Šrot večkrat na teden skrbi za moč in zdravje svojega telesa tudi z obiski fitnes centra, Marinka Lombar Peternel z optimizmom in močno voljo premaguje bolezen, tetraplegik Željko Vertelj je po poškodbi svoje novo poslanstvo in smisel našel v slikanju z usti, Andreja Zupančič Razpet si vedno rada vzame čas za hojo – tudi po Jakobovi poti –, s katero se polni in ohranja svoj notranji mir. Stoletnica Antonija Kontler, upokojena učiteljica, se veseli vsega, kar ji prinaša vsak nov dan. Rada se spominja preteklosti in skrbno utrjuje odnose z družino in prijatelji, kar jo ohranja srečno in zadovoljno.
Obiskali smo Krajnčeve iz Lenarta, kjer je iz majhne kmetije zraslo podjetje z več kot 860 hektarji obdelovalnih površin, vizionarsko zgodbo pa pišejo tudi v vzreji pitancev. In če boste opazovali njihove traktoriste pri delu, vožnja s prekrižanimi rokami pri njih ni neobičajna. Z napredno GPS-tehnologijo namreč njihovi stroji delujejo skoraj avtonomno. Sodobni tesarji morajo ob klasičnih tesarskih delih poznati tudi nove gradbene materiale in strojno opremo. Mi smo njihove spretnosti občudovali pri tesarski družini Bučar. Pri njej se za nadaljevanje tradicije ni bati. Očetu pri delu že krepko pomagata hči in sin, eden redkih izučenih tesarjev mlajše generacije. Še na štajerski konec smo se odpravili. Mladih, ki bi želeli delati v mlinu, je izredno malo, čeprav danes to ni več tako težaško delo kot nekoč. Med redkimi, ki še vztrajajo, je družina Korošec iz Zabovcev pri Ptuju. Pohvalijo se lahko z več kot 200-letno tradicijo mlinarstva in veselje do tega poklica prenašajo že na četrto generacijo.
Obiskali smo Posestvo Valdek in razbili kar nekaj stereotipov povezanih z osli. S popotnikoma, Brigito in Tomažem, odkrivamo svet živali v oddaljenih krajih. Predstavljamo rezultate januarskega štetja vodnih ptic. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
DEBLO TROPSKIH RASTLIN Z Nikom Pavlinom tokrat sestavljamo nasad tropskih rastlin: različne filodendrone, kalateje, ehmejo ... V vizualno privlačni zasaditvi nas prevzamejo številni prelivajoči se odtenki zelene. Rastline se ujemajo tudi v redkejših drugih barvah. Tudi deblo je izkoristil za dom večinoma epifitnih rastlin. CVETOČE V BOTANIČNEM VRTU LJUBLJANA V rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so se odprli redki cvetovi toplotno občutljivih rastlin: mlečkovk, akantovk ... Na kačnikovkah pa nas dr. Jože Bavcon opozori na zanimiv pojav. Človek ga je, kot je to od nekdaj počel z naravo, za svoje potrebe prenesel kar v avtomobilsko industrijo. CEPLJENJE IGLAVCEV Sebastjan Lipar je tokrat s pritlikavega iglavca in srebrne smreke nabral cepiče. Še februarja je čas za cepljenje iglavcev, s čimer lahko prenašamo genske lastnosti. Za osnovo je vzgojil navadne smreke. Spoznamo, kako poskrbi, da se cepič in osnova kar najbolje prekrivata, ter kako je treba skrbeti za cepljene rastline. BOTANIČNI VRT SAN FRANCISCO Ko morda večina Slovencev pogreša toploto poletnega sonca, se selimo v pregovorno večno poletno kalifornijsko mesto San Francisco. Ko se je tam mudila Irena, prav toplo ni bilo, zato si je vzela čas za ogled tamkajšnjega botaničnega vrta. V njem so lepotice tropskih gora in nižin, vodno rastlinstvo in predstavnice suhih območij. Najbolj oblegana je bila, zanimivo, rastlina z ne ravno mamljivim vonjem ... navrtu@rtvslo.si
Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?
Neveljaven email naslov