Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PRESAJANJE ČEŠNJE Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora. MAREC NA VISOKIH GREDAH IN V RASTLINJAKU Visoke grede različnih višin sta Marko in Jure sestavila iz odpadnih materialov. Obložene so z gumbasto folijo, na dnu pa imajo mrežo proti voluharjem. Z Nevenko Breznik Beton iz kluba Gaia sta posadila prej doma nakaljen grah. Marko pa medtem v ogrevanem rastlinjaku vzgaja toploljubne plodovke in potaknjence okrasnih rastlin. POSEBEN ŠOPEK ZA DAN ŽENA Ob mednarodnem dnevu žena je cvetličarski mojster Simon Ogrizek sestavil osupljiv šopek. Poleg vrtnic in suhih zajčjih repkov je uporabil občutljive tulipane, pa veje okrasnega ribeza, bršljana, ki jih našel na dvorišču dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Seveda pa naj podarjen šopek spremljajo tudi vsakodnevno izkazano spoštovanje nežnejšemu spolu. navrtu@rtvslo.si
Avtor besedila: Kajetan Kovič Avtor glasbe: Marjan Vodopivec Ni ga bolj svobodnega občutka, kot če pohajaš po planinah in ohranjaš dobro voljo. Kekčeva pesem je naslovna skladba filma Srečno, Kekec iz leta 1963, toda Kekec ima dve pesmi, in v obeh opeva dobro voljo: v prvi pravi, da je dobra volja najbolja in da to čivkajo že siničke, v drugi pa se odpravi, da zaseje dobro voljo med ljudmi. Glasbo za Kekčevo pesem je napisal skladatelj Marjan Vodopivec, ki se je posvetil tudi iskanju mladih pevskih talentov. Filmsko izvedbo Kekčeve pesmi je leta 1963 zapel kantavtor Martin Lumbar, ki je glas posodil igralcu Velimirju Gjurinu. O dobri volji s psihološkega vidika, pa tudi o tem, ali danes mladi glasbeniki znajo še tako dobrovoljno zapeti, bo tekla beseda v oddaji.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Procesi načrtnega samouničenja potekajo v vseh živih bitjih oziroma v vsaki živi celici. Pri nižjih živalskih vrstah je samožrtvovanje evolucijska prilagoditev. Pri mravljah, listnih ušeh, osah, čebelah, drugih žuželkah okužena žival zapusti kolonijo, čeprav sama ne more preživeti. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje novofundlandca je nekaj najbolj znanih primerov samomorov pri živalih. Ali so si te živali res načrtno vzele življenje? Samomorilne misli in dejanja povezujemo s človekom. Bi lahko razvili orodja, s katerimi bi lahko zdravniki prepoznali ogrožene ljudi in jim pomagali?
V Mariboru ob reki Dravi raste najstarejša trta na svetu, ki je od leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov in je tudi edina rastlina z lastnim muzejem. Ena izmed učinkovitih metod sporazumevanja je vizualno sporazumevanje. V znanosti je to znanstvena ilustracija. Alen Ožbolt je priznan slovenski kipar in oblikovalec ter profesor in dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. The Stroj velja za najprepoznavnejšo slovensko tolkalno skupino. V skoraj treh desetletjih so nastopili na številnih zelo izvirnih prizoriščih. Klekljanje je dolga in bogata tradicija Železnikov. Ana Rakovec nadaljuje dediščino svojih prednikov in jo predaja naprej.
Avtor besedila: Milan Jesih Avtor glasbe: Jani Golob Na obali Portoroža se bomo skladbe, uspešnicie z let 1980, filmski glasbi v najstniškem filmu Poletje v školjki. Besedilo pesmi v pop pesniškem jeziku mojstrsko ubesedi vedrino poletnega dne in počitniške ljubezni. Glasbo je napisal sloviti slovenski skladatelj Jani Golob, ki ga odlikuje absoluten posluh. Infografika bo prikazala definicijo absolutnega posluha. Strokovnjak za filmsko glasbo bo opisal načine skladanja in razvoja filmske glasbe, skladbo Prisluhni školjki bo umestil v takratne globalne tokove in osvetlil, kako filmska glasba vpliva na uspeh filma tudi v mednarodnem prostoru.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtorja glasbe: Dečo Žgur, Frank Booth Pisalo se je leto 1976. Kam vse so odpluli tedanji otroci cvetja, ki so ostali brez besed in so izbirali "med resnicami sveta"? O hipijskih poteh, ki so v tistih letih vodile iz Slovenije proti soncu spregovorimo s predstavnikom generacije, ki je šla za soncem in skušali analizirati besedilo pesmi. Ti si rekla sonce je sicer alternacija pesmi On je rekel sonce, ki jo je še prej zapela Neca Falk.
Za nami sta dve leti ustvarjanja oddaje Ah, ta leta! Bilo je pestro, naporno in tudi zabavno, predvsem pa je bilo poučno. V tokratni oddaji se spominjamo, česa vsega nas je življenje že naučilo: kako pogumno sprejemati nove izzive, graditi zdrave prijateljske in partnerske odnose, v življenje uvesti več topline in dotikov, kako s spoštljivo komunikacijo pomagati obolelim svojcem in še marsikaj. Vendar bi vam radi povedali in pokazali še več, zato bo oddaja Ah, ta leta! od prihodnje sobote, 9. marca, enkrat daljša, z novimi zanimivimi temami, več gosti v studiu in s številnimi navdihujočimi sogovorniki s terena. Ker se naše življenje vse bolj digitalizira, bomo oddajo obogatili tudi z rubriko Ah, ta splet! Katere vsebine bodo v njej predstavljene, nam bo v tokratni oddaji razkrila njena voditeljica Nina Cijan.
Steklo danes srečamo povsod, od avtomobilske, gradbene industrije do farmacije, zato so zahteve po kakovosti in natančnosti čedalje večje. Tega se zavedajo tudi v Steklarstvu Frama, podjetju s 15 zaposlenimi. Oče, Franc Maučec starejši, je znanje pridobil v Nemčiji. Tam je prigaral tudi denar za nakup prvih strojev. Podjetje bo prihodnje leto dopolnilo 50 let delovanja, zadnjih 18 let pa ga vodi mlajša generacija. Delo v steklarski delavnici sloni na obvladovanju sodobnih, računalniško vodenih naprav. V podjetju morajo kader izobraziti sami. Tudi za deficitarni poklic avtoličarja med mladimi ni velikega zanimanja. Se pa na nekaterih šolah nekoliko povečuje vpis. Naša ekipa je dopoldne preživela med dijaki v Tehniškem šolskem centru Maribor, popoldne pa v podjetju Laure, kjer se prav tako zavedajo pomembnosti stalnega izobraževanja.
Obiskali smo grad Dvor v Preddvoru in se družili z afganistanskim hrtom Joyem in grofico Anastazijo Preddvorska. Spoznali smo psičko Alvo, ki je v življenje novinarja Gorana Obradoviča prišla kot darilo – premišljeno in zelo željeno. Opozarjamo na abscese pri mačkah in svetujemo kako ukrepati. Spoznavamo barvne različice kraljevih pitonov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
ZBIRKA KAKTUSOV JANEZA PAHORJA V Mariboru smo obiskali Janeza Pahorja, zbiratelja kaktusov. Nad njimi se je navdušil pred dvema desetletjema, verjel je, da zanje ni treba veliko skrbeti. Prvi kaktusi so mu zaradi neprimerne oskrbe večinoma zgnili, kar je pripeljalo do tega, da se je v kaktuse in njihovo vzgojo poglobil. Kaktuse tudi presaja, zanje priprave domačo mešanico. REZ JABLANE Začenjamo z novo rubriko: Vanesovi vrtni nasveti. Vanes Husić opravlja rez sadnega drevje. Rez je opravil na jablani, vzgojeni iz sejanca, ki jo je v minulih letih nekoliko zanemaril. Kje jablane rodijo, kaj potrebujemo za dobro rez in katere veje odstraniti, izveste v rubriki. NASAD JAGOD Da bi se aprila že lahko posladkal s kakšno jagodo, je Jernej Mazej posadil t.i. frigo sadike. S sadik je odstranil cvetove, pri tem pojasnil, zakaj je to storil. navrtu@rtvslo.si
Zajedavci ali paraziti lahko povzročijo neverjetne otekline človeških okončin. Ribi lahko odgriznejo jezik, pri miših lahko vplivajo na njihove možgane, tako da se te ne bojijo več mačk. Paraziti so zelo številna in različna skupina organizmov. Skupno jim je, da živijo na račun drugih organizmov. Le zelo majhen delež parazitov lahko okuži tudi ljudi. Kljub temu veljajo paraziti za nevarne in tudi nagnusne organizme, ki bi jih radi, v nasprotju s številnimi sesalci, pticami, vodnimi živalmi, izkoreninili. Kakšna pa je njihova vloga? Lahko tudi pozitivno učinkujejo na nas, na naše zdravje in druge živali in rastline?
Avtorja glasbe Rado Simoniti in Fran Venturini Avtor besedila: Lev Svetek Prvi prizori oddaje se bodo pričeli z razgledom s Križne gore nad Colom, ki je navdahnil tudi avtorja besedila Leva Svetka-Zorina februarja leta 1944. Pesem je leta 1968 uglasbil in z avtorjevo odobritvijo priredil skladatelj Rado Simoniti za proslavo ob 25. obletnici splošne primorske vstaje ob padcu fašizma. Za refren je uporabil melodijo refrena pesmi Bazovica skladatelja Frana Edvarda Venturinija in tako pesmi povezal. Z dirigentom in skladateljem Patrikom Greblom bo tekla beseda o himnični glasbi in o tem, kako bi lahko Vstajenje Primorske vzporedili z drugimi primorskimi in slovenskimi rodoljubnimi in uporniškimi pesmimi. S sogovornico zgodovinarko dr. Kajo Širok pa bomo osvetlili zgodovinske proces, kakšno je zgodovinsko ozadje Rapalske pogodbe in kako so njene določbe vplivale na razvoj Primorske.
Bomo razvozlali skrivnost večnega življenja? Morda, čeprav je vprašanje, ali si tega sploh želimo. A zdi se, da so nekateri že odkrili recept za dolgo, zdravo in polno življenje. Sestavine naj ne bi bile drage in recept ne težak: na eni strani zmernost pri hrani, pijači, gibanju, stresu in počitku, v prvi vrsti pa zadovoljujoči odnosi in da starejših ljudi ne odrinemo iz svojega okolja, poudarja mag. Mateja Prosen iz Zveze društev za socialno gerontologijo. Kot družba ne smemo prezreti potreb starejših po varnosti, spoštovanju in ljubezni, da lahko spregovorijo in so tudi slišani, predvsem pa, da si zrela leta osmislijo z dejavnostmi, ki jih veselijo. Vse to lahko starejši najdejo tudi v skupinah za samopomoč, kot je skupina Cvetke iz Kranja. Njeni člani nam bodo zaupali, kako v taki skupini lahko najdemo svojo drugo družino, pristne in globoke vezi, predvsem pa kakovostno druženje. Dr. Miomir Knežević, raziskovalec na področju biotehnologije, se zaveda, da znanost s svojimi spoznanji pripomore k podaljševanju življenja, ki se bo še daljšalo, lahko tudi do 130 let. Hkrati pa se tudi znanstveniki zavedajo, da si je treba prizadevati ne le za to, da doživimo zavidanja vredno število let, temveč tudi za to, da ljudem omogočimo, da leta v starosti preživijo kakovostno, s čim manj bolezni in tegob. Veliko lahko za to storimo tudi sami: z željo po zdravem življenju in nenehni skrbi zase v celotnem življenju.
Po največji krizi v lesarstvu leta 2013 se je dodana vrednost na zaposlenega povečala za več kot 70 odstotkov, predvsem na račun lesene gradnje. Uspešno je tudi podjetje Melu iz Luč ob Savinji s 35 zaposlenimi. Prilagodljiva, robotizirana proizvodnja in dolgoletne izkušnje, to so njihove konkurenčne prednosti. Kljub visokotehnološkim procesom pa še vedno prisegajo na ročne detajle. Na trg postavljajo lastno blagovno znamko Woodrive. V Mengšu pa že 15 let zlatarske tehnike poučujejo v tamkajšnjem ateljeju. Tina in David si želita znanje, spretnosti in tehnike, ki sta jih razvijala skozi leta, prenesti naprej, na nove generacije. Gre sicer za neformalno izobraževanje, kjer udeleženci ustvarjajo, se naučijo novih tehnik izdelave nakita in še mnogo več.
Obiskali smo ustanovo Čudežne zverinice na Bledu, ki deluje kot neformalno zavetišče za eksotične živali in ozavešča o pravilni skrbi za različne eksotične živali. Spoznali smo posvojeno psičko Izobelo, predstavnico lurcherjev. Svetujemo, kako z uporabo pozitivnih metod nagrajevanja mačke naučimo različne življenjske veščine in trikce. Predstavljamo predstavnico živorodnih rib – rumeni moli. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Lansko obilje padavin je botrovalo odločitvi Sebastjana Liparja, da na terasi postavi visoko gredo. Dolga je 4 metre, široka 70 cm. Vanjo sadi zelenjadnice in začimbnice, ki jih uporablja v letni kuhinji. Februarja je očistil prezimne vrtnine, posadil česen in porezal figo, ki gredo senči poleti. ZIMSKA REZ AKTINIDIJE Majhno teraso hiše ob vinorodnem Bizeljskem že trideset let prekriva aktinidija. Če bi jo razgrnili, bi površina brajde znašala le od 10 do 12 kvadratnih metrov, z nje jeseni naberejo okrog 300 sadežev. Da aktinidija dobro obrodi, hkrati pa ne prekrije še strehe, skrbi Primož Dececco, ki pravi, da je rez najbolje opraviti v prvi polovici februarja. KO ZACVETI SOBNA RASTLINA Veseli smo, ko nas s cvetenjem razveseljujejo sobne rastline, za katere redno skrbimo. Veselje je toliko večje, če zacveti lončnica, za katero sploh ne vemo, kakšne cvetove ima. To se je zgodilo zakoncema Legradić v Cerkljah na Gorenjskem. Zacvetela je stara zmajevka.
Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti
790 let stara Frančiškanska knjižnica na Prešernovem trgu v svoji bogati zbirki hrani tudi Dalmatinovo Biblijo s Trubarjevim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Po temeljiti prenovi je zdaj tudi prvič odprla vrata javnosti. Vizualni umetnik Marko Šajn pušča sledi svojih prepoznavnih človeških figur prek različnih likovnih tehnik: grafike, slikarstva in umetniške publikacije. Svoje delo zanimivo povezuje tudi z razumevanjem umetne inteligence. Mednarodno priznani fotograf Borut Peterlin se je s svojo fotografijo uveljavil tako doma kot v svetu. Danes pa mojster fotografije, diplomant slovite praške akademije FAMU, spada med le še peščico sodobnih svetovnih fotografov, ki se posvečajo starodavni fotografski tehniki – fotografiji na steklu. Rokodelska tradicija družine Kobola iz Šalke vasi na Kočevskem se prenaša iz roda v rod. Ljubezen do ustvarjanja z lesom, rezbarjenja, je ustvarila kar nekaj prepoznavnih izdelkov, med njimi pa gotovo kraljuje sloviti kočevski medved. Krof je kralj pusta. V tem času se znajde na krožniku skoraj vsakega slovenskega doma. Na Trojanah, ob cestni povezavi vzhodne in zahodne Slovenije, pa ta slaščica že več kot šest desetletij privablja množice domačih in tujih popotnikov skozi vse leto.
Neveljaven email naslov