Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Krek je bil teolog in eden najvplivnejših slovenskih intelektualcev 20. stoletja. Bil je začetnik krščanskega socializma na Slovenskem. S profesorjem teologije dr. Janezom Juhantom smo se pogovarjali o tem, kaj je Krek pomenil za sodobnike, še posebej za Cankarja, pa tudi o njegovi resnično evangelistični vlogi in izjemnih organizacijskih sposobnostih. Sociolog dr. Srečo Dragoš nam je predstavil osnovne značilnosti najpomembnejšega Krekovega dela Socializem, pri čemer nam je pojasni tudi, kakšno vlogo ima v Krekovi misli država kot porok pravičnosti. V okolju murskosoboškega gradu smo se srečali s pisateljem Štefanom Kardošem, in ta nam je povedal anekdoto o Krekovem klobuku, ki mu Žižek pripisuje močno senco, saj naj bi pod njegovimi krajniki namreč nastajala slovenska literatura.
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju ali stiku dveh površin v gibanju. Osrednjo vlogo ima denimo pri krlingu. Dobre klasične mehanske ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Zaradi njega izgubimo 20 odstotkov vse energije. Kako bi ga lahko zmanjšali? S tem se ukvarjajo tribologi. Ti poleg vseh lastnosti, ki vplivajo na trenje, raziskujejo in razvijajo različna maziva, da bi zmanjšali trenje. Za zmanjšanje trenja v urnem mehanizmu uporabljamo do 50 različnih vrst maziv. Med najzahtevnejšimi je uporaba maziv v formuli 1. Z boljšimi mazivi bi lahko dosegli manjše trenje, zanesljivejše delovanje in daljšo dobo trajanja vozil, predvsem pa večje hitrosti.
Rok Jelovčan je svetovni kolesarski popotnik. Osvojil je že več kot 25 svetovnih in evropskih držav oziroma 50 tisoč kilometrov. Nedavno je dosegel svoj osebni rekord – v osmih mesecih je prekolesaril neverjetnih 13 tisoč kilometrov, pot je začel v Turčiji in končal v Indiji. Lesene smuči, smučarski čevlji iz usnja, oblačila pa iz klobučevine in volne. V Krünu v okrožju Werdenfels vsako leto organizirajo nostalgično smučarsko tekmo. Hrvaški kraji, znani po ovčereji, so zaradi želje po združitvi naravnih in tradicionalnih bogastev ustanovili lokalno akcijsko skupino. Volno vidijo kot enega svojih glavnih virov. Akademik in raziskovalec na Univerzi v Innsbrucku, doktor biologije Martin Carl Kinzner, je neko jutro sprejel nenavadno odločitev. Postal je čevljar.
glasba Borut Lesjak/besedilo Fran Milčinski Ježek Leta 1957 je Ne čakaj na maj v istoimenskem filmu Františka Čapa prvič zapela Olga Bedjanič - Hiperbola, ki ji je glas posodila sopranistka Zlata Ognjanović. Avtor glasbe je bil Borut Lesjak, besedilo pa je napisal Frane Milčinski Ježek. Danes naslov pesmi poznamo vsi; Obnese se kot ljubezenski nasvet. Pa tudi kot shujševalni napotek. Deluje kot marketinški slogan. Tako se imenujejo filmski festivali, razstave ali tedni ljubiteljske kulture: zmeraj znova pride prav kot časopisni naslov in celo kot moto za samopomoč: vzami si čas takoj, ne čakaj na maj!
V novi, prenovljeni in daljši oddaji Ah, ta leta! bomo tokrat slavili ženske, ki svoje delo razumejo kot poslanstvo, ne le kot poklic. Ženske, ki premikajo meje, posegajo na nekoč povsem moška področja in nas s svojim delovanjem navdihujejo. V studiu se nam bodo pridružile akademikinja dr. Alenka Šelih, s katero bomo spregovorili o prezrtem pomenu in vlogi žensk v naši zgodovini, pianistka nebeške vizije in herojske moči, prva dama med slovenskimi in tudi svetovnimi pianistkami Dubravka Tomšič Srebotnjak ter znanstvenica dr. Saša Novak. Spoznali bomo tudi županjo občine Črna na Koroškem Romano Lesjak, ki je ob lanskih poplavah pokazala, kako se da odločno in predvsem srčno voditi skupnost v težkih časih, ter akademsko kiparko Vlasto Zorko, ki pri skoraj 90 letih še vedno ustvarja, najraje svoje značilne skulpture žensk, ki se jih je do danes nabralo že več kot 1000. Kako se prepletata umetnost in umetna inteligenca, pa nam bo z gostjo dr. Narviko Bovcon predstavila Nina Cijan, voditeljica nove rubrike Ah, ta splet!, namenjene širjenju digitalne pismenosti. Kot prvo med prvimi pa smo obiskali predsednico države dr. Natašo Pirc Musar, ki je s svojo vero vase in v svoje sposobnosti postala prva predsednica države in s tem na najvišji ravni nakazala simbolni premik k enakopravnosti spolov.
Pred 35 leti je uspešna podjetnica Nataša Berginc začela zgodbo o ustvarjanju lastne blagovne znamke Co.Andraž. V podjetju letno izdelajo do 40.000 kosov športnih oblačil, večino prodajo doma, močno pa zadnja leta povečujejo tudi prodajo na tujem. Njihova prednost je prilagodljivost povpraševanju na trgu, zato veliko vlagajo v posodabljanje proizvodnje. Zelo ustvarjalen in vztrajen pa je Zvone Drobnič, ki je eden redkih steklopihalcev v Sloveniji. Ogenj ga je začaral pred 53 leti in želi si, da bi začaral še koga. V oddaji pa smo spregovorili tudi o lesnopredelovalni industriji, ki bi potrebovala prestrukturiranje. Skupno bo država za pomoč panogi z razpisi za lesarstvo namenila približno 16 milijonov evrov, od tega je 14 milijonov evropskih sredstev.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
PRESAJANJE ČEŠNJE Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora. MAREC NA VISOKIH GREDAH IN V RASTLINJAKU Visoke grede različnih višin sta Marko in Jure sestavila iz odpadnih materialov. Obložene so z gumbasto folijo, na dnu pa imajo mrežo proti voluharjem. Z Nevenko Breznik Beton iz kluba Gaia sta posadila prej doma nakaljen grah. Marko pa medtem v ogrevanem rastlinjaku vzgaja toploljubne plodovke in potaknjence okrasnih rastlin. POSEBEN ŠOPEK ZA DAN ŽENA Ob mednarodnem dnevu žena je cvetličarski mojster Simon Ogrizek sestavil osupljiv šopek. Poleg vrtnic in suhih zajčjih repkov je uporabil občutljive tulipane, pa veje okrasnega ribeza, bršljana, ki jih našel na dvorišču dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Seveda pa naj podarjen šopek spremljajo tudi vsakodnevno izkazano spoštovanje nežnejšemu spolu. navrtu@rtvslo.si
Avtor besedila: Kajetan Kovič Avtor glasbe: Marjan Vodopivec Ni ga bolj svobodnega občutka, kot če pohajaš po planinah in ohranjaš dobro voljo. Kekčeva pesem je naslovna skladba filma Srečno, Kekec iz leta 1963, toda Kekec ima dve pesmi, in v obeh opeva dobro voljo: v prvi pravi, da je dobra volja najbolja in da to čivkajo že siničke, v drugi pa se odpravi, da zaseje dobro voljo med ljudmi. Glasbo za Kekčevo pesem je napisal skladatelj Marjan Vodopivec, ki se je posvetil tudi iskanju mladih pevskih talentov. Filmsko izvedbo Kekčeve pesmi je leta 1963 zapel kantavtor Martin Lumbar, ki je glas posodil igralcu Velimirju Gjurinu. O dobri volji s psihološkega vidika, pa tudi o tem, ali danes mladi glasbeniki znajo še tako dobrovoljno zapeti, bo tekla beseda v oddaji.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Procesi načrtnega samouničenja potekajo v vseh živih bitjih oziroma v vsaki živi celici. Pri nižjih živalskih vrstah je samožrtvovanje evolucijska prilagoditev. Pri mravljah, listnih ušeh, osah, čebelah, drugih žuželkah okužena žival zapusti kolonijo, čeprav sama ne more preživeti. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje novofundlandca je nekaj najbolj znanih primerov samomorov pri živalih. Ali so si te živali res načrtno vzele življenje? Samomorilne misli in dejanja povezujemo s človekom. Bi lahko razvili orodja, s katerimi bi lahko zdravniki prepoznali ogrožene ljudi in jim pomagali?
V Mariboru ob reki Dravi raste najstarejša trta na svetu, ki je od leta 2004 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov in je tudi edina rastlina z lastnim muzejem. Ena izmed učinkovitih metod sporazumevanja je vizualno sporazumevanje. V znanosti je to znanstvena ilustracija. Alen Ožbolt je priznan slovenski kipar in oblikovalec ter profesor in dekan Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. The Stroj velja za najprepoznavnejšo slovensko tolkalno skupino. V skoraj treh desetletjih so nastopili na številnih zelo izvirnih prizoriščih. Klekljanje je dolga in bogata tradicija Železnikov. Ana Rakovec nadaljuje dediščino svojih prednikov in jo predaja naprej.
Avtor besedila: Milan Jesih Avtor glasbe: Jani Golob Na obali Portoroža se bomo skladbe, uspešnicie z let 1980, filmski glasbi v najstniškem filmu Poletje v školjki. Besedilo pesmi v pop pesniškem jeziku mojstrsko ubesedi vedrino poletnega dne in počitniške ljubezni. Glasbo je napisal sloviti slovenski skladatelj Jani Golob, ki ga odlikuje absoluten posluh. Infografika bo prikazala definicijo absolutnega posluha. Strokovnjak za filmsko glasbo bo opisal načine skladanja in razvoja filmske glasbe, skladbo Prisluhni školjki bo umestil v takratne globalne tokove in osvetlil, kako filmska glasba vpliva na uspeh filma tudi v mednarodnem prostoru.
Avtor besedila: Dušan Velkaverh Avtorja glasbe: Dečo Žgur, Frank Booth Pisalo se je leto 1976. Kam vse so odpluli tedanji otroci cvetja, ki so ostali brez besed in so izbirali "med resnicami sveta"? O hipijskih poteh, ki so v tistih letih vodile iz Slovenije proti soncu spregovorimo s predstavnikom generacije, ki je šla za soncem in skušali analizirati besedilo pesmi. Ti si rekla sonce je sicer alternacija pesmi On je rekel sonce, ki jo je še prej zapela Neca Falk.
Za nami sta dve leti ustvarjanja oddaje Ah, ta leta! Bilo je pestro, naporno in tudi zabavno, predvsem pa je bilo poučno. V tokratni oddaji se spominjamo, česa vsega nas je življenje že naučilo: kako pogumno sprejemati nove izzive, graditi zdrave prijateljske in partnerske odnose, v življenje uvesti več topline in dotikov, kako s spoštljivo komunikacijo pomagati obolelim svojcem in še marsikaj. Vendar bi vam radi povedali in pokazali še več, zato bo oddaja Ah, ta leta! od prihodnje sobote, 9. marca, enkrat daljša, z novimi zanimivimi temami, več gosti v studiu in s številnimi navdihujočimi sogovorniki s terena. Ker se naše življenje vse bolj digitalizira, bomo oddajo obogatili tudi z rubriko Ah, ta splet! Katere vsebine bodo v njej predstavljene, nam bo v tokratni oddaji razkrila njena voditeljica Nina Cijan.
Steklo danes srečamo povsod, od avtomobilske, gradbene industrije do farmacije, zato so zahteve po kakovosti in natančnosti čedalje večje. Tega se zavedajo tudi v Steklarstvu Frama, podjetju s 15 zaposlenimi. Oče, Franc Maučec starejši, je znanje pridobil v Nemčiji. Tam je prigaral tudi denar za nakup prvih strojev. Podjetje bo prihodnje leto dopolnilo 50 let delovanja, zadnjih 18 let pa ga vodi mlajša generacija. Delo v steklarski delavnici sloni na obvladovanju sodobnih, računalniško vodenih naprav. V podjetju morajo kader izobraziti sami. Tudi za deficitarni poklic avtoličarja med mladimi ni velikega zanimanja. Se pa na nekaterih šolah nekoliko povečuje vpis. Naša ekipa je dopoldne preživela med dijaki v Tehniškem šolskem centru Maribor, popoldne pa v podjetju Laure, kjer se prav tako zavedajo pomembnosti stalnega izobraževanja.
Obiskali smo grad Dvor v Preddvoru in se družili z afganistanskim hrtom Joyem in grofico Anastazijo Preddvorska. Spoznali smo psičko Alvo, ki je v življenje novinarja Gorana Obradoviča prišla kot darilo – premišljeno in zelo željeno. Opozarjamo na abscese pri mačkah in svetujemo kako ukrepati. Spoznavamo barvne različice kraljevih pitonov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
ZBIRKA KAKTUSOV JANEZA PAHORJA V Mariboru smo obiskali Janeza Pahorja, zbiratelja kaktusov. Nad njimi se je navdušil pred dvema desetletjema, verjel je, da zanje ni treba veliko skrbeti. Prvi kaktusi so mu zaradi neprimerne oskrbe večinoma zgnili, kar je pripeljalo do tega, da se je v kaktuse in njihovo vzgojo poglobil. Kaktuse tudi presaja, zanje priprave domačo mešanico. REZ JABLANE Začenjamo z novo rubriko: Vanesovi vrtni nasveti. Vanes Husić opravlja rez sadnega drevje. Rez je opravil na jablani, vzgojeni iz sejanca, ki jo je v minulih letih nekoliko zanemaril. Kje jablane rodijo, kaj potrebujemo za dobro rez in katere veje odstraniti, izveste v rubriki. NASAD JAGOD Da bi se aprila že lahko posladkal s kakšno jagodo, je Jernej Mazej posadil t.i. frigo sadike. S sadik je odstranil cvetove, pri tem pojasnil, zakaj je to storil. navrtu@rtvslo.si
Zajedavci ali paraziti lahko povzročijo neverjetne otekline človeških okončin. Ribi lahko odgriznejo jezik, pri miših lahko vplivajo na njihove možgane, tako da se te ne bojijo več mačk. Paraziti so zelo številna in različna skupina organizmov. Skupno jim je, da živijo na račun drugih organizmov. Le zelo majhen delež parazitov lahko okuži tudi ljudi. Kljub temu veljajo paraziti za nevarne in tudi nagnusne organizme, ki bi jih radi, v nasprotju s številnimi sesalci, pticami, vodnimi živalmi, izkoreninili. Kakšna pa je njihova vloga? Lahko tudi pozitivno učinkujejo na nas, na naše zdravje in druge živali in rastline?
Avtorja glasbe Rado Simoniti in Fran Venturini Avtor besedila: Lev Svetek Prvi prizori oddaje se bodo pričeli z razgledom s Križne gore nad Colom, ki je navdahnil tudi avtorja besedila Leva Svetka-Zorina februarja leta 1944. Pesem je leta 1968 uglasbil in z avtorjevo odobritvijo priredil skladatelj Rado Simoniti za proslavo ob 25. obletnici splošne primorske vstaje ob padcu fašizma. Za refren je uporabil melodijo refrena pesmi Bazovica skladatelja Frana Edvarda Venturinija in tako pesmi povezal. Z dirigentom in skladateljem Patrikom Greblom bo tekla beseda o himnični glasbi in o tem, kako bi lahko Vstajenje Primorske vzporedili z drugimi primorskimi in slovenskimi rodoljubnimi in uporniškimi pesmimi. S sogovornico zgodovinarko dr. Kajo Širok pa bomo osvetlili zgodovinske proces, kakšno je zgodovinsko ozadje Rapalske pogodbe in kako so njene določbe vplivale na razvoj Primorske.
Neveljaven email naslov