Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podnebje v Sloveniji je med najbolj neprimernimi za rabo lesa na prostem. Razkroj lesa v osrednji Sloveniji poteka zelo hitro, med najhitrejšimi v Evropi. Na Biotehniški fakulteti UL na posebnem terenskem polju preizkušajo, kakšna je odpornost različnih vrst lesa v realnih pogojih.
V vasi Slap v Vipavski dolini že približno dva tisoč let gojijo vinsko trto. V vinogradu družine Malik dajejo trti oporo tradicionalni koli iz robinije, nekateri stari že približno 40 let. Robinija izvira iz Severne Amerike, po Evropi pa se je razširila, ker so jo zaradi trpežnosti uporabljali za železniške pragove. Ko se je družina Jerneja Malika odločila, da bo del vinograda prenovila, so stare kole iz robinije poslali na analizo.
V Berghof, rezidenco in drugi sedež vlade Adofa Hitlerja, so v najtemnejšem obdobju evropske zgodovine na pogajanja prihajali mednarodni diplomati in politiki. Stavba je bila tik pred koncem vojne v napadu zavezniških letal močno poškodovana, pozneje pa so jo po ukazu bavarske države razstrelili. V njeni bližini je nastalo Dokumentacijsko središče Obersalzberg. 5. januarja je minilo 500 let od smrti Marka Marulića, hrvaškega Danteja in očeta hrvaške književnosti. Večina njegovih del je bila namreč tako rekoč takoj, ko so bila objavljena, prevedena v številne svetovne jezike. Majhna trgovina in popravljalnica ur v Pécsu na Madžarskem že skoraj sto let sprejema obiskovalce, ki še vedno uporabljajo mehanske ure za prikaz točnega časa. V Trstu že več kot 20 let prirejajo mednarodni natečaj ITS Contest, ki spodbuja ustvarjalnost mladih modnih oblikovalcev. Njihova zgodnja dela pa danes hrani in razstavlja edinstven muzej ITS Arcademy, ki je bil razglašen za prvi muzej sodobne mode v Italiji.
Avtor besedila: Janez Bitenc Avtor glasbe: Janez Bitenc Naša četica koraka je izšla na plošči pesmic Janeza Bitenca, ki jo je leta 1959 izdala založba Jugoton, in je bila posneta v studiu 14 Radiotelevizije Ljubljana v izvedbi otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana, prisluhnil pa bomo tudi izvedbi pesmice iz grl današnje zasedbe otroškega pevskega zbora, ki neprenehoma deluje že od leta 1957. Generacije in generacije otrok so v najzgodnejših letih pele in še pojejo to otroško koračnico. O kulturi delavnosti in marljivosti na slovenskem, o percepciji fizičnega in intelektualnega dela v slovenski družbi in aspekt dela kot vrednote se bomo pogovarjali z antropologom Danom Podjedom.
Strokovne službe opozarjajo, da bodo vlagatelji zbirnih vlog za okoljske ukrepe letos morali opraviti analizo tal in pripraviti gnojilni načrt. Obiskali smo Karmen Čarman, ki je v lanskem letu prejela naziv Mlada kmetica leta. Inštitut za nutricistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024. Naši predniki so v obdobju pustovanja z obredi preganjali zimo in se veselili pomladi. Običaje povezane s pustom še danes ohranjajo v Markovcih. Od 17. do 19. maja bo na Ptuju potekal že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij.
Inštitut za nutricionistiko je razglasil najbolj inovativna živila leta 2024. Ker je bil izbor letos 10-ti po vrsti, so se na Inštitutu odločili, da tokrat podelijo tudi posebne jubilejne nagrade. Te so prejela živila, ki so v zadnjem desetletju v svoji kategoriji posebej izstopala in so še vedno na trgovskih policah.
Pustni običaji v Spodnjem Podravju izhajajo iz podeželja, definitivno so se nato razširili v mesto.
Gost Peter Pribožič, vodja odd. za kmet. Svetovanje KGZS, KGZ PTUJ. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Naziv mlade kmetice leta 2023 je pripadel Karmen Čarman, Dolenjski, ki z možem in tremi otroki živi v zaselku Spodnje Radulje blizu Bučke v občini Škocjan. Karmen je profesorica matematike, po končanem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani se je zaposlila na novomeški gimnaziji. V prostem času pa zelo rada slika, in ta svoj talent uporablja tudi pri okraševanju in izdelovanju uporabnih predmetov- te na domači kmetiji ponujajo obiskovalcem.
Novo programsko obdobje skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 je prineslo kar nekaj novosti in sprememb za vlagatelje subvencijskih vlog. Nekatere med njimi stopajo v veljavo v letošnjem letu. Strokovne službe zato že sedaj opozarjajo, da za določene intervencije zbirne vloge letos ne bo mogoče oddati brez analize tal in gnojilnega načrta.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Zgodbe nas učijo, oblikujejo, združujejo. Prežemajo naše življenje, živijo v novicah, glasbi, slikah, znanosti, popularni kulturi … in tudi v oddaji Ah, ta leta! V studiu bomo gostili Ferija Lainščka, pisatelja, pesnika, dramatika, scenarista, esejista ali, kot pravi sam, predvsem pripovedovalca zgodb. Zgodb pa ne pripovedujejo zgolj besede. Obiskali smo Marjanco Jemec Božič, ki zgodbe že leta pripoveduje s sliko, ilustracijo. Spoznali bomo tudi kamišibaj, gledališko zvrst, ki sta jo iz Japonske k nam prinesla gledališka mojstra Igor Cvetko in Jelena Sitar. Pri njiju so se učile tudi Furje z burje, skupinica kamišibajkaric, ki se pod vodstvom Silve Karim vračajo k pristnemu pripovedovanju zgodb v živo ob avtorskih ilustracijah.
Začetki podjetja segajo v leto 1991 z ustanovitvijo obrtne delavnice. Glavna dejavnost je bila izdelava orodij za brizganje plastičnih mas. Pomemben mejnik so dosegli leta 2015 s preoblikovanjem družbe in naložbo v nove prostore. S kakovostjo in natančnostjo so se uveljavili v izjemno zahtevni avtomobilski industriji. V Mozirju pa svojo pot v brivski obrti tlakuje Armin Karamehić. Po 15 letih se je opogumil in odprl svojo brivnico. Zdaj sledi svojim sanjam, ki so ga vodile v izbiro frizerskega poklica. Zelo rad poudari, da v brivnico vedno pride fant, iz nje pa gospod.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
V Sloveniji je bilo v preteklosti veliko brivnic, te so bile tudi družabna središča. V modo sodobnih moških se zadnja leta vračajo brki in brada, zato se povpraševanje po brivcih povečuje. V tej obrti je poslanstvo našel tudi Armin Karamehić iz Mozirja. Močna volja in želja sta ga gnali k napredovanju. Po 15 letih je zbral pogum in pred kratkim v Mozirju odprl svojo brivnico, tako zdaj sledi svojim sanjam.
Orodjarska obrt je prerasla v sodobno, večinoma avtomatizirano proizvodnjo. Danes kar 90 odstotkov izdelkov izvozijo. S kakovostjo in natančnostjo so se uveljavili v izjemno zahtevni avtomobilski industriji. Še naprej želijo ostati inovativno podjetje, prijazno do zaposlenih in okolja.
Pri uvajanju tehnoloških rešitev je pomembno sodelovanje s centri znanj. V Odboru za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije si zato prizadevajo za učinkovito povezovanje in promocijo gospodarstva ter znanosti. Kako plodna so takšna strokovna srečanja, je pojasnil Joško Rozina, predsednik odbora za znanost.
Neveljaven email naslov