Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec marca so v Komendi pripravili tradicionalen spomladanski kmetijsko - obrtni sejem. Obiskovalci so si lahko tudi tokrat ogledali bogato ponudbo proizvajalcev kmetijske tehnike. Povpraševanje po sodobni kmetijski opremi je sicer v zadnjem letu manjše, tudi to je posledica trenutnih zaostrenih razmer v evropskem kmetijstvu.
Na pobudo Društva podeželskih žena občine Žalec in v sodelovanju Medobčinskih društev invalidov iz Žalca in Celja je pred dnevi potekala okrogla miza z naslovom: Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot vemo, je na tem področju še veliko nedorečenih vprašanj, kljub temu ,da je z letošnjim januarjem stopila v veljavo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja t.i. zagotovljeno vdovsko pokojnino.
V Sloveniji dosegamo visoko stopnjo samooskrbe na področju reje perutnine in prireje jedilnih jajc. Po statističnih podatkih (ki sicer veljajo od leta 2000 do 2017) se je v obdobju zadnjih dvajsetih let povečala vrednost kmetijske proizvodnje na kmetijah, ki redijo kokoši nesnice. Povečala se je tudi količina prirejenih jedilnih jajc, sama intenzivnost proizvodnje jedilnih jajc na nesnico pa se je nekoliko zmanjšala, zato bi lahko domnevali, da se povečujejo reje, ki upoštevajo bolj kot intenzivnost dobro počutje živali. Med kmetijami, ki se s prirejo jedilnih jajc ukvarjajo na Gorenjskem so tudi Globočnikovi iz Vogelj.
Gost Andrej Soršak, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ MARIBOR. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Na pobudo KGZ Maribor so se nedolgo nazaj, v osrčju Slovenskih goric na strokovnem srečanju zbrali slovenski vinogradniki. Posvetili so se aktualni problematiki, ki postaja vse bolj aktualna tudi v vinogradništvu.
Gostja Renata Kosi, KGZS, KGZ CELJE. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
6. april je mednarodni dan športa za mir in razvoj, 7. april pa svetovni dan zdravja, zato bomo v oddaji združili oboje – šport in zdravje. Davnega leta 1896 so se prav 6. aprila začele prve moderne olimpijske igre v Atenah. V našem spominu pa so verjetno najmočneje zapisane zimske olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu, zato smo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine obiskali razstavo o teh igrah, ki bo na ogled do konca maja. O pomenu olimpijskih iger in njihovem sporočilu, samem razvoju športa skozi čas in o povezavi med športom in zdravjem bomo v oddaji spregovorili z zgodovinarjem dr. Tomažem Pavlinom s Fakultete za šport UL. Ker pa je sodobnost v naše življenje prinesla nepredstavljivo veliko sedenja, vadbo morda potrebujemo bolj kot kadar koli v zgodovini. Telesno dejavni smo lahko v svoji dnevni sobi, v parku ali športnem centru – kakšne vadbe ponujajo, smo se pozanimali v enem od njih. Na pomen preventivne vadbe in posledice, ki jih ima lahko neaktivnost na naše telo, bo opozoril Jure Gubanc, direktor kineziološkega centra Kinvital. V rubriki Ah, ta splet pa nam bo Nina Cijan z Gorazdom Garafolom iz Simbioze predstavila, kako nam do dobrega počutja pomaga tudi sodobna tehnologija, saj nam pametni telefoni ponujajo različne aplikacije, ki spremljajo našo telesno dejavnost. Zadnji gost, Andraž Purger, pa prihaja iz Šole zdravja, ki že od leta 2006 organizira skupinsko vsakodnevno jutranjo vadbo po vsej Sloveniji. Predstavil bo tudi novejši program vadbe Šole zdravja – Dihamo z naravo. Kako poteka, je ugotavljala tudi naša ekipa, saj smo obiskali eno od skupin. Njeni člani so z nami delili pozitivne izkušnje tovrstne vadbe, ki je koristna za telesno, predvsem pa za duševno zdravje, saj je njen cilj zmanjševanje vsakodnevnega stresa in negativnih čustev.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Tudi samo 15 kvadratnih metrov prostora je dovolj za poslovno zgodbo, ki jo že sedem let razvija Rodolfo Di Giamberardino iz Italije. V Logatec ga je pripeljala ljubezen. Ekonomist, ki so ga obkrožale številke, se je v svetu kave znašel po naključju. Zamisel za posel je namreč dobil pri prodajalcu avtomobila. Vztrajnost in nenehno izobraževanje je spremenili v poslovni izziv, zdaj se zavzema za uveljavitev mikropražan, ki dajejo poudarek kakovosti in butičnosti. Na avtoodpadu Krakov na Dolenjskem pa smo spoznavali poklic razgrajevalec avtomobilov. Gre za nadgradnjo poklica avtomehanik, ki pa se ukvarja z izrabljenimi motornimi vozili.
Po pobudi mednarodne organizacije Four Paws – Štiri tačke, da bi rešili še zadnje 4 rjave medvede, ki pri nas bivajo v zasebnem ujetništvu, smo obiskali njihovo zavetišče za medvede v Arbesbachu v Avstriji. Družili smo se s Katjo in njeno psičko Pipo, predstavnico manj znane vrste - ibiški pes ( podenco), ki prav tako sodijo med zlorabljene vrste hrtov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Po pobudi mednarodne organizacije Four Paws – Štiri tačke, da bi rešili še zadnje 4 rjave medvede, ki pri nas bivajo v zasebnem ujetništvu, smo obiskali njihovo zavetišče za medvede v Arbesbachu v Avstriji. Družili smo se s Katjo in njeno psičko Pipo, predstavnico manj znane vrste - ibiški pes ( podenco), ki prav tako sodijo med zlorabljene vrste hrtov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Razgrajevalec avtomobilov je nadgradnja poklica avtomehanik, ki pa se ukvarja z izrabljenimi motornimi vozili. V Sloveniji je bil sistem razgradnje izrabljenih vozil vzpostavljen leta 2004, temelji pa na izločevanju nevarnih snovi ter čim večji ponovni uporabi in recikliranju. Preverjali smo, kako poteka delo na avtoodpadu Krakov na Dolenjskem.
V Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se z blagovno znamko Gostilna Slovenija že od leta 2012 trudijo prispevati h gastronomski prepoznavnosti naše države. Naziv ima danes že več kot 40 slovenskih gostiln. Glede na razvoj kulinarike pa je zdaj čas za prenovo in osvežitev znamke.
Rodolfo Di Giamberardino iz Italije se je na samostojno poslovno pot podal pred sedmimi leti. V Slovenijo ga je pripeljala ljubezen, pri nas pa je konjiček, praženje kave, spremenil v posel. Danes v svoji mikropražarni skrbno izbira zelena kavna zrna iz različnih regij sveta in jih spreminja v vrhunski izdelek.
ČEBULNA MUHA Kako lukovke zaščititi pred prvim naletom čebulne muhe, pojasnjuje Miša Pušenjak iz KGZS. Pri čebuli ob pokrivanju s kopreno svetuje mešane posevke, saj jih čebulna muha ne odkrije tako hitro kot monokulture. Spoznamo tudi, katere čebule ta škodljivec ne mara najbolj. NENAVADNE GRMOVNICE V PIVOLI Z Meto Pivec se je na obisku kluba Gaia v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru pogovarjala Gajina strokovnjakinja Nevenka Breznik Beton. Posadili sta čajno kamelijo, iz njenih vršičkov v tujini pripravljajo čaj. Občudujemo tudi oljčico pa manj znano grmasto sorodnico naših sadnih dreves... ČAJ IZ SPOMLADANSKEGA CVETJA Po višje ležečih predelih še lahko naberemo trobentice, vijolice, lapuh, pljučnik, morda še kakšno drugo spomladi cvetočo rastlino. Lahko so v pomoč pri izkašljevanju in čiščenju dihalnih poti. Pazimo, da ne izropamo rastišč. Cvetove popolnoma posušimo in hranimo v zaprti embalaži. In spomladanski čaj je lahko tudi jeseni brž nared. NASADI ZA SPOMLADANSKO VZDUŠJE Pomlad je nepreklicno tu, naravo je okrasila s cvetovi in zelenjem. Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe v cvetočih nasadih prepleta moderne rastline z že starimi znankami, posadi jih v zanimive okrasne posode. Za čebeljo pašo doda kakšno medonosno lepotico.
Pomlad je nepreklicno tu, naravo je okrasila s cvetovi in zelenjem. Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe v cvetočih nasadih prepleta moderne rastline z že starimi znankami, posadi jih v zanimive okrasne posode. Za čebeljo pašo doda kakšno medonosno lepotico.
Neveljaven email naslov