Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu porabimo za hlajenje kar 20 % vse elektrike, po napovedih pa naj bi se ta količina do leta 2050 potrojila. Hladiva, ki jih uporabljamo v hladilnih napravah, povzročajo 8 % vseh izpustov na svetu. Kako bi se učinkoviteje hladili z manjšim vplivom na okolje? Nove tehnologije bodo manj univerzalne, vendar z drugimi dobrimi lastnostmi. Predstavili vam bomo posebno toplotno črpalko, daljinsko hlajenje in inovativni način hlajenja računalnikov. Pri različnih industrijskih procesih nastaja odpadna toplota. Kar 50 % je ne izkoristimo, ampak jo zavržemo. Kako bi jo lahko uporabili za hlajenje?
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je na Zgornjem Pfalškem grof Friedrich Werner von der Schulenburg, pripadnik nemškega visokega plemstva in eden najostrejših kritikov Hitlerjevega režima, kupil 900 let star grad Falkenberg in ga rešil propada. Leta 2008 pa je občina Falkenberg grad odkupila in se lotila temeljite prenove. Petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja je zaznamoval velik razvoj turizma na Hrvaškem. Skoraj vsako večje mesto na obali je postalo prepoznavno po svojih glasbenih festivalih. Šibenik pa še posebej slovi po številnih kulturnih dogodkih. Spomladansko cvetenje bohotnih magnolij, bujnih kamelij in nežnih japonskih češenj priča o veliki ljubezni do lepote, narave in bivanja dveh ljubiteljev orientalskih vrtov iz Furlanije - Julijske krajine. Radiotelevizija Slovenija je začela redno oddajati televizijski program leta 1958. Bogato zgodbo od začetka in vse do danes spremlja in soustvarja tudi 95-letni Dušan Hren.
Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.
Gost Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Spomladanska pozeba tudi letos ni prizanesla slovenskemu kmetijstvu. Temperature pod lediščem v drugi polovici aprila so povzročile škodo tudi na Štajerskem, največ v trajnih nasadih, zlasti v sadovnjakih in vinogradih, pa tudi na nekaterih poljščinah in vrtninah. Republiška uprava za zaščito in reševanje je slovenske občine že pozvala, da začnejo s popisom škode zaradi zmrzali.
20. maj je svetovni dan čebel. Posvečen je čebelam in drugim opraševalcem, ki imajo pomembno vlogo pri opraševanju rastlin ter prehranski varnosti. Ob pridelkih, ki nam jih dajejo pa čebele s svojo prisotnostjo potrjujejo tudi neonesnaženo stanje okolja v katerem živijo.
Ptuj je ta konec tedna znova na široko odprl vrata prazniku slovenskega podeželja. V minoritskem samostanu od petka poteka 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi so po nekaj letih ponovno na ogled vsi nagrajeni izdelki. Na dvorišču in pred samostanom pa je dobrote možno tudi pokušati in kupiti. V ospredju festivala je letos pomurska regija. Obiskali smo kmetiji Koroša in Vitez, ki s svojimi izdelki že več kot desetletje sodelujeta na tem priljubljenem festivalu.
V Šolskem centru Šentjur so v začetku meseca pripravili praktični prikaz sodobne kmetijske tehnike za spravilo travinja. Predstavitev so poimenovali šolski demo in nanj poleg dijakov in študentov povabili tudi okoliške kmete.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Potonike upodabljajo lepoto, poezijo, pozitivne misli in dobre obete. Mateja in Silvo imata v nasadu največ belih potonik, nekaj tudi roza. Ravno te barve iščejo mladoporočenke za svoje šopke. Spoznamo, koliko truda je potrebnega, da utrgata ravno prav razvit cvet.
To sezono spremljamo Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husić, ki na urbanih vrtovih v Ljubljani ustvarja mešane nasade po ekoloških načelih. Tokrat zasaja plodovke, ki nam bodo jedilnike obogatile v nekaj tednih. Izvemo tudi, zakaj kumaram še ni postavil opore.
Iz zemlje kuka desetine vijoličastih in zelenih poganjkov. Na njivo s šparglji, ki so jo lani zalile vode, Edvard Jurjevec zasaja nove sadike. Sadijo jih na roke po preizkušenem načinu, saj poganjke, ko jih redno oskrbujejo, nato pobirajo vsaj 20 let.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Življenje v mestu pa prinaša tudi prednosti, dostop do storitev in infrastrukture, bogato kulturno in družabno življenje. Na kakovost življenja v mestu vpliva tudi to, kako dobro so mesta zasnovana.
Na kakovost spanja in življenja v mestu vpliva tudi izpostavljenost hrupu. Na Fakulteti za strojništvo UL so nam pokazali, kako prepoznajo prevladujoče vire hrupa v okolju in kako ocenijo njihov vpliv na skupni hrup. S posebno akustično kamero so nam pokazali, kako lahko hrup celo vidimo
Neveljaven email naslov