Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Na bogatem podvodnem arheološkem najdišču Barbir pri Zadru potekajo raziskave dva tisoč let stare ladje. Madžarsko prestolnico Budimpešto so ob koncu druge svetovne vojne napadle zavezniške sile. V hrib na budimski strani so zato zgradili zaklonišča v skale, v Budafoku pa so za zaklonišča preoblikovali vinske kleti. Razkošna dvigala po vsem svetu so tesno povezana z Dachaučanom Rupertom Huberjem, ki je šolo pustil že pri 13 letih. Mlada podjetnika s furlanskega podeželja vodita oslovsko farmo za mlečno rejo. Dragocene lastnosti so osličjemu mleku pripisovali že v antičnih časih.
Sežanski podjetniški inkubator je lani prejel prestižno mednarodno nagrado Constantinus International Award 2023 za izbor najboljšega projekta v poslovnem svetovanju. Odličje si je prislužil njihov program Kreativni startup – podjetniška šola za osebe z izgubo sluha, ki predstavlja edinstven pristop k vključevanju oseb z izgubo sluha v Sloveniji in Evropski uniji.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih.
Akademski slikarJože Trobec se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Danes pa se predstavlja s portretnimi in političnimi karikaturami. Skozi leta ustvarjanja je narisal že več kot 10 tisoč karikatur. Aleksandra Vajd velja za eno vidnejših in pomembnejših ustvarjalk sodobne fotografije. Pri svojih stvaritvah želi presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju. Lenart Perko daje pomen kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti. Najbolj ga pritegne izdelava nožev. V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875. Takrat so namreč na globini več kot 100 metrov odkrili debelo plast lignita. Danes o tem priča Muzej premogovništva Slovenije. Pomlad v Sloveniji vsako leto napovejo tudi štorklje, ki se vračajo v svoja gnezda s prezimovanja v toplih krajih. Naravovarstveniki s popisi in monitoringi že petindvajset let spremljajo te zanimive ptice.
V Šaleški dolini so odkrili premog pred več kot 250 leti, za začetek premogovništva pa velja leto 1875.
Kovaštvu, stari skoraj pozabljeni obrti, daje nov pomen. Pod njegovimi rokami nastajajo noži, polni zanimivih zgodb.
Uveljavljena fotografinja želi pri svojih stvaritvah presegati dvodimenzionalnost. To pogosto doseže tudi s pomočjo soustvarjalcev, ki jih pritegne k sodelovanju.
Akademski slikar, ki se je zapisal Sloveniji in svetu s svojim slavnim, legendarnim volkcem Vučkom, uradno maskoto Olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984.
Ljudje po svetu zavržemo 1,3 milijarde ton hrane na leto, kar je več kot 30 odstotkov vse hrane. V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke iz 21 okoliških občin. Iz 30.000 ton bioloških odpadkov na leto pridobijo 2700 ton komposta in povprečno 3 milijone m3 bioplina. Odpadno hrano bi lahko izkoristili tudi za insektno biokonverzijo. S to tehnologijo organske odpadke uporabimo za krmo žuželk, te pa za živalsko krmo ali gnojilo. Za proizvodnjo enake količine beljakovin potrebujejo črički šestkrat manj krme kot govedo, štirikrat manj kot ovce in dvakrat manj kot prašiči in piščanci. V prihodnosti bi lahko žuželke, krmljene z odpadno hrano, uporabili tudi v prehrani ljudi. Užitnih naj bi bilo več kot 2000 žuželk, za insektno biokonverzijo pa bi trenutno lahko uporabili le nekaj od teh, ki so varne – ne prenašajo bolezni in niso invazivne.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanj
V pilotnem obratu za vzrejo matičnega roja črnih bojevniških muh še uporabljajo krmo za piščance, obenem pa raziskujejo, kateri substrati so tako visoko hranljivi, da bi lahko nadomestili netrajnostno hranilo.
V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za vzrejo matičnega roja in mladih ličink. Njihovi izsledki bodo namenjeni vzpostavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
V Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana zbirajo biološke odpadke iz gospodinjstev in vrtne biološke odpadke, kot so odrezane veje in pokošena trava. Kako ravnajo z njimi?
Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
Na dvajset kilometrov dolgem severnodalmatinskem otoku Pašmanu je enajst vasi. Antropologinja Rahela Jurković je raziskala njihovo pravo zakladnico zgodb. Kljub željam in načrtom v preteklosti o modernizaciji triglavskega pogorja, ki bi ga približali ljudem, so slovenske gore in narava še vedno precej nedotaknjene. Martina Stürz živi na 1700 metrih nadmorske višine, v Passeiertalu na Južnem Tirolskem. Ker do njene kmetije ne vodi nobena cesta, mora za pot domov sesti v žičnico za prevoz tovora. Sreča je na hrbtu konja, pravi nemški pregovor. 24-letni Florian Scheller iz Spodnje Frankovske je spastično paraliziran. Enkrat na teden pa zbere moči in se zavihti v sedlo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Količina medicinskega znanja se je leta 2020 podvojila na vsakih 73 dni. Leta 1950 je bil ta čas ocenjen na 50 let. Kako bi lahko zdravniki obvladovali to količino informacij in znanje priklicali v spomin, ko bi ga potrebovali? Kako jim lahko pri tem pomaga umetna inteligenca? Umetna inteligenca zelo hitro analizira posnetke magnetne resonance ali računalniške tomografije in zazna vzorce, ki jih ljudje ne. Slovenski raziskovalci pa želijo z uporabo umetne inteligence napovedati, ali bodo nedonošenčki razvili kognitivne in motorične težave, raziskujejo, kako bi izboljšali zdravljenje najpogostejše oblike možganskih tumorjev, in poskušajo s slik računalniške tomografije napovedati, kako veliko je tveganje pri ljudeh, ki so preživeli raka dojke, da po zdravljenju razvijejo nekatere kronične nenalezljive bolezni, ki se lahko pojavijo kot posledica zdravljenja.
Neveljaven email naslov