Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Potonike upodabljajo lepoto, poezijo, pozitivne misli in dobre obete. Mateja in Silvo imata v nasadu največ belih potonik, nekaj tudi roza. Ravno te barve iščejo mladoporočenke za svoje šopke. Spoznamo, koliko truda je potrebnega, da utrgata ravno prav razvit cvet.
Iz zemlje kuka desetine vijoličastih in zelenih poganjkov. Na njivo s šparglji, ki so jo lani zalile vode, Edvard Jurjevec zasaja nove sadike. Sadijo jih na roke po preizkušenem načinu, saj poganjke, ko jih redno oskrbujejo, nato pobirajo vsaj 20 let.
To sezono spremljamo Metrobovega strokovnjaka Vanesa Husić, ki na urbanih vrtovih v Ljubljani ustvarja mešane nasade po ekoloških načelih. Tokrat zasaja plodovke, ki nam bodo jedilnike obogatile v nekaj tednih. Izvemo tudi, zakaj kumaram še ni postavil opore.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno? Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen. Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?
Življenje v mestu pa prinaša tudi prednosti, dostop do storitev in infrastrukture, bogato kulturno in družabno življenje. Na kakovost življenja v mestu vpliva tudi to, kako dobro so mesta zasnovana.
Na kakovost spanja in življenja v mestu vpliva tudi izpostavljenost hrupu. Na Fakulteti za strojništvo UL so nam pokazali, kako prepoznajo prevladujoče vire hrupa v okolju in kako ocenijo njihov vpliv na skupni hrup. S posebno akustično kamero so nam pokazali, kako lahko hrup celo vidimo
Na Dunaju že več kot 10 let skrbno spremljajo svetlobno onesnaženje. Poleg običajnih meritev s stacionarnimi merilnimi postajami so svetlobne vire snemali iz helikopterja. Izvedli so eno izmed najnatančnejših raziskav svetlobnega onesnaženja nad večjimi mesti.
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
V vasi Gročana v občini Devin mlad kmet sadi semenski krompir. Vselej mu pomaga prijatelj, da gre delo lažje od rok. Letos pričakujejo dobro letino. Brez zaščite pred divjadjo pa pridelka ne bi bilo.
V Pedrovem sta pred 14-imi leti našla dom Borut Kokalj in Tom Ločniškar. Kupila sta domačijo in začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Danes redita 100 glavo čredo ovc in koz slovenskih avtohtonih pasem. Zadovoljni kupci njunih izdelkov in krajina, ki ji s pašo pomagata k obnovi, je pot, ki bi jo ponovila še enkrat, pravita
Grčijo so septembra lani prizadele močne poplave, 5. septembra orkan Daniel in 23. septembra še orkan Elias. Komisariat za kmetijstvo pri Evropski komisiji je povabil novinarje iz 15-h evropskih držav na najbolj prizadeto območje Tesalije. O posledicah, odpravi le-teh (tudi z evropskimi sredstvi) ter neizmernemu optimizmu Grkov, smo zbrali v reportaži.
V Pargi je tamkajšnje veleposlaništvo organiziralo izjemno dobro obiskano predstavitev slovenskih vin. Veliko vinarjev je bilo tudi s primorskega konca. Gre za dokaj zahteven trg, zato sta na prvem mestu kakovost in pristnost vin. S tem pa se lahko Slovenci zares pohvalimo.
V Pragi smo obiskali vinski sejem, na katerem so se predstavili slovenski vinarji in vinogradniki. Bilo je tudi veliko Prirmoskih. V grški Tesaliji smo si ogledali razmere po lanskih septembrskiih orkanih, ki sta prizadele to osrednjo grško pokrajino. Šli smo v Pedrovo, kjer Borut Kokalj in Tom Ločniškar redita koze in ovce ter s tem skrbita tudi za krajino tistega območja. Pozanimali smo se, kako je na kmetih, kjer si ne morejo privoščiti prazničnih dni, saj krave ne gledajo na koledar. V zamejstvu smo obskali dve vasi, v Gročani so sadili krompir, v Grmadi pa obogatili ponudbo osmice.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Neveljaven email naslov