Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ponedeljek, 13. novembra, so na Brdu pri Kranju otvorili 2. Festival podjetništva v organizaciji Kluba slovenskih podjetnikov. Vsebina festivala temelji na preteklih dejavnostih kluba, kot so med drugim obiski pri županih vseh slovenskih regij, podjetniški pogovori in povezovanje mladih s podjetniki po celotni državi. Ugotovitve s terena so Klub slovenskih podjetnikov pripeljale do zaključka, da bosta ena izmed osrednjih poudarkov letošnjega festivala podjetništva regijsko povezovanje in mladi talenti. Več v naslednjem prispevku.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem. Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.
Na Inštitutu za fiziologijo mariborske medicinske fakultete na mišjih modelih preučujejo delovanje celic beta, ki proizvajajo in izločajo hormon inzulin. Zanima jih predvsem osrednja vloga celic beta pri sladkorni bolezni tipa 2.
Sladkorna bolezen tipa 1 je kronična avtoimunska bolezen; najpogosteje zbolijo otroci in mladostniki, a tudi odrasli do 45. leta starosti. Po ocenah je v Sloveniji okoli 5 tisoč oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 1 je mogoče na različne načine, najnaprednejši pa je z inzulinsko črpalko.
Sladkorna bolezen je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna prevelika koncentracija glukoze v krvi. Sladkorna bolezen nastane, ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali ker se celice na inzulin ne odzivajo ustrezno.
Mednarodni festival Podoba Slovenije že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Vasica Breginj leži na skrajnem zahodu Slovenije, ob meji z Italijo. Do strašnega potresa leta 1976 je s kaminitimi hišami, postavljenimi v obliki amfiteatra, veljala za biser slovensko-beneške arhitekture. Na njihovem mestu so na ruševinah zrastle nove hiše. O starem slovésu pa danes priča le še nekaj ruševin. O življenju v preteklosti pa govori tudi ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre. Tonina hiša, ki stoji v vasi Sv. Peter, nosi ime po domačinki in zadnji lastnici, ki je v njej živela do leta 1961. Bojana Ažman iz Žiganje vasi je svoje prve statve kupila pri osemnajstih letih. Tkanje je postalo pomemben del njenega življenja. Med vsemi postopki priprave volne – od striženja rune do predenja, pa ima še vedno najraje predenje na kolovrat. Arborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa. Mednarodni festival Podoba Slovenije – Imago Sloveniae že desetleja polni in bogati poletne kotičke slovenske prestolnice z izvrstnimi vrhunskimi koncerti različnih glasbenih zvrsti.
Aborist Nejc Praznik spremlja stanje vitalnosti dreves v Ljubljani. Njegov cilj so zdrava, lepa in varna drevesa.
Svoje prve statve je kupila pri osemnajstih letih, tkanje pa je pomemben del njenega življenja že več kot štiri desetletja.
O življenju v preteklosti govori ohranjena značilna kamnita kmečka hiša iz severozahodnega dela Istre.
Vasica Breginj je pred uničujočim potresom leta 1976 veljala za biser slovensko - beneške arhitekture.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa, ki sta ga pred skoraj 30 leti s prvotnim imenom Niko ustanovila brata Avgust in Niko Šraml, uspešno vodi že druga generacija inženirjev. Začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje so pred leti razširili na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu. Več kot 100-člansko ekipo zaposlenih vodi strast do tehnološkega razvoja in stalnega iskanja inovativnih rešitev, odlikuje pa jih tudi prilagodljivost; zaradi lastnega razvojnega oddelka in proizvodnje lahko naročniku ponudijo rešitve po njegovi želji. Med njihovimi inovativnimi projekti je med drugim iskanje načina za predelavo insektov za prehranske dodatke, pri katerem sodelujejo z Univerzo v Cambridgeu.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa je začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje pred leti razširilo na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu.
Smer študija, ljubezen do športa in dolgčas so tudi lahko sestavine recepta za uspešno podjetniško idejo. Toni Ulčar je s pomočjo strojniškega znanja in ob strasti do tenisa v času epidemije ugotovil, da je zanj klasičen teniški top preveč dolgočasen. Ob podpori, ki so mu jo v Trbovljah ponudili v podjetniškem podpornem okolju Katapult in podjetju Dewesoft, je ustvaril prvi mobilni teniški top. Sedaj širi proizvodnjo, naročila za njegov prvi izdelek, Sportbot, pa se že vrstijo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Evropi ima vsako gospodinjstvo v povprečju 70 elektronskih naprav, od katerih jih 10 ni več v uporabi ali so pokvarjene. Elektronske naprave, ki po uporabi postanejo e-odpadki, vsebujejo številne plemenite in redke kovine. V milijonu mobilnih telefonov je vgrajenih 34 kg zlata, 16 ton bakra in 350 kg srebra. Koliko teh snovi se reciklira? Na Kemijskem inštitutu so razvili ekološko sprejemljivejše recikliranje zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov in recikliranje platine. Na Inštitutu Jožef Stefan reciklirajo magnete z uporabo vodika. Litij je nujen za izdelavo baterij v električnih vozilih. Kako pa poteka njegovo recikliranje?
E-odpadki vsebujejo več kot 150 različnih materialov. Med njimi je tudi litij, ki je nujen za izdelavo različnih vrst baterij, tudi tistih v električnih vozilih. Recikliranje litija je sicer mogoče, a je proces izjemno drag, počasen in še ne najučinkovitejši.
Redki zemeljski elementi so nujni za proizvodnjo trajnih magnetov, ki so v številnih delih električnih in elektronskih naprav. Evropska unija kritične surovine za izdelavo magnetov uvaža, zato je njihovo recikliranje ključno. Trenutno je delež teh recikliranih materialov pod odstotkom. Na Institutu Jožef Stefan razvijajo nove načine recikliranja odpadnih magnetov z uporabo vodika, iz recikliranega materiala pa nato izdelajo nove magnete.
Na leto pridobimo 3000 ton zlata, še 1000 ton pa z recikliranjem, ki postaja čedalje pomembnejše, saj so njegove zaloge na Zemlji omejene. Zlato trenutno reciklirajo predvsem iz nakita v posebnih talilnicah, ki pa niso primerne za recikliranje te kovine iz elektronskih naprav. Na Kemijskem inštitutu so razvili zeleno rešitev raztapljanja zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov.
Neveljaven email naslov