Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najprej bomo pogledali, o čem so govorili na kongresu Zadružne zveze slovenije v Portorožu. Sledilo bo poročilo o toči in sodri, ki je prizadela velik pas Primorske. Bili smo na festivalu malvazije, o tesnejšem sodelovanju kmetov in turističnih delavcev pa razmjišljajo na Krasu in v Brkinih. Tam bomo tudi zaključili našo oddajo, saj smo obiskali Suhorje, kjer ob veliki noči pripravljajo zanimivo jed.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Ko se nekaj zgodi nepredvideno, brez predhodnega načrtovanja in še brez očitnega vzróka, govorimo o naključju. Manjša ko je verjetnost, da se bo nekaj zgodilo, večje se nam zdi naključje. Za nekoga zgolj zanimivo naključje, za drugega pomembno sporočilo. Ne glede na to pa naključja lahko pomembno vplivajo na naše življenje. O velikih in majhnih naključjih bodo v oddaji Ah, ta leta! govorili: Irena Tršinar, ki je zgodbe naključij popisala v dveh knjigah, jungovski psihoanalitik Tine Papič ter filozof in avtor knjige Naključje in jaz dr. Andrej Mendiževec.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Obiskali smo družino Uršič in spoznali njihovo psičko Daisy. Predstavljamo raco, ki je v Sloveniji ne opazujemo tako pogosto - tatarsko žvižgavko. Spznavali smo svet pajkov in škorpijonov. Svetujemo, kako pasje in mačje mladiče navajamo na sobno čistočo. V veterinarskem nasvetu govorimo o spomladanskih alergijah pri psih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
HERBARIZIRANO CVETJE NA DOMAČIH VOŠČILNICAH Sebastjan Lipar še hrani nekaj stisnjenih rastlin iz srednješolskih dni. Podoben herbarij, kot ga je izdelal takrat, sestavi tudi zdaj. Že pred tedni je vanj dodal nekaj zimskih cvetov... Nato se je lotil izdelave papirne kaše za doma izdelane vizitke. Gost papir, osnova je star časopis, je sušil na herbarijski plošči. Oseben in preprost način za voščila 'po starem', analogno brez elektronskih naprav. VANES POSADI BOROVNICE Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, nepogrešljiv pomočnik in svetovalec na vrtu, si je zamislil, da bi v veliki betonski cevi rasle borovnice. Posadi ameriške in sibirske, razloži, v kakšna tla jih sadimo in kako zanje skrbimo. HRENOVA KAVA Pokusili smo že kave iz najbolj nenavadnih rastlin, tokrat pa vas pred veliko nočjo vabimo na napitek iz korenin hrena. Tom Ajdišek na ekološki kmetiji na Koroškem meni, da je to ena najbolj zdravih kav, primerna tudi za ljudi s previsokim tlakom.
Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, nepogrešljiv pomočnik in svetovalec na vrtu, si je zamislil, da bi v veliki betonski cevi rasle borovnice. Posadi ameriške in sibirske, razloži, v kakšna tla jih sadimo in kako zanje skrbimo.
Sebastjan Lipar še hrani nekaj stisnjenih rastlin iz srednješolskih dni. Podoben herbarij, kot ga je izdelal takrat, sestavi tudi zdaj. Že pred tedni je vanj dodal nekaj zimskih cvetov... Nato se je lotil izdelave papirne kaše za doma izdelane vizitke. Gost papir, osnova je star časopis, je sušil na herbarijski plošči. Oseben in preprost način za voščila 'po starem', analogno brez elektronskih naprav.
Pokusili smo že kave iz najbolj nenavadnih rastlin, tokrat pa vas pred veliko nočjo vabimo na napitek iz korenin hrena. Tom Ajdišek na ekološki kmetiji na Koroškem meni, da je to ena najbolj zdravih kav, primerna tudi za ljudi s previsokim tlakom.
Dolgoročne posledice vrhunskega športa so lahko tudi prikrite. Nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič je prvi Slovenec, ki je leta 2010 zmagal na prestižni enotedenski dirki po Dofineji. V bogati športni karieri je dosegel številne uspehe. Pravi, da je bil odvisen od kolesa. 17 let se je boril celo z bulimijo. Motenj hranjenja je po njegovem mnenju v profesionalnem kolesarstvu veliko več, kot kaže statistika. To pušča posledice na telesnem in tudi duševnem zdravju.
Raziskovalci Univerze v Glasgowu so leta 2019 v ugledni znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke raziskave, v kateri so pokazali, da nekdanji škotski profesionalni nogometaši, predvsem branilci, kar 5x pogósteje umrejo zaradi demence Alzheimerjevega tipa kot splošna populacija. Da imajo nogometaši povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, je lani potrdila tudi raziskava švedskega Karolinskega inštituta.
Vrhunski šport ponuja obilico veselja športnikom in njihovim navijačem. Ob zmagah so poplačani vsi napori, poškodbe in bolečine, ki jih doživljajo vrhunski športniki. A to ni vse, kar se jim lahko zgodi. Nogometaši in boksarji imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca. Pri športih, pri katerih je zaželena nizka telesna teža, je pogost sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Podhranjenost poruši tudi imunski sistem in športniki imajo lahko ponavljajoče se virusne okužbe. Kje je meja med zdravim športom in zlorabo?
V mladosti se nam razvija pljučna kapaciteta. Večina športov nanjo nima večjega vpliva, izjemi sta lahko plavanje in veslanje. V mirovanju normalno vdihnemo približno 5 litrov zraka na minuto, ob naporu do 170 litrov na minuto. Vrhunski plavalci in veslači pa vdihnejo tudi do 200 litrov zraka v minuti. Pljuča so le redko omejevalni dejavnik pri športnikih, če le niso poškodovana ali bolna.
Podhranjenost poruši imunski sistem. Težave se lahko pokažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe. Ena takšnih je infekcíjska mononukleoza, s katero se več kot 90 % svetovnega prebivalstva okuži večinoma v otroštvu. Medtem ko večina ljudi to bolezen preboli brez zaplétov, včasih tudi brez diagnoze, pa je lahko to ena izmed najtežjih preizkušenj za vrhunske igralke in igralce tenisa.
Neveljaven email naslov