Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sevniški Stilles je družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva. Gre za svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Razvoj usmerja v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko.
Dostop do kvalitetnega lesa je spodbudil tri mlade Belokranjce, da združijo moči in v okviru skupne ljubezni do plezanja ustvarijo Gravityboard: plezalno desko, za proizvodnjo katere so začetna sredstva zbirali na platformi Kickstarter. Po uspešni kampanji so fantje z zbranim denarjem začeli razvijati nove izdelke, ki jih danes pošiljajo ljubiteljem plezanja po svetu.
Sevniški Stilles, družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva, je danes svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Po zamenjavi lastnikov in lastniškem vstopu uprave so v zadnjih desetih letih postali pomemben igralec pri opremljanju najbolj prestižnih svetovnih hotelskih verig; so eno redkih podjetij, ki naročnikom ponuja celovito storitev opremljanja hotelov, od priprave potrebne dokumentacije do zaključnih gradbenih del. Poslujejo v več kot 30 državah sveta; na tujih trgih danes ustvarijo kar 94 odstotkov prihodkov. Razvoj usmerjajo v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko. Trenutno končujejo do zdaj največjo, 8-milijonsko naložbo; zgradili so novo halo, postavili nove linije za proizvodnjo križno in modularno lepljenih plošč, ki jih bodo proizvajali po načelu krožnega gospodarstva, ter sončno elektrarno, da bi postali čim bolj energetsko neodvisni.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Biobanke so organizirane zbirke človeških bioloških vzorcev in njimi povezanih podatkov za uporabo v medicinskih raziskavah. Prve so se prve pojavile šele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja na Islandiji. Ena največjih in najbolj znanih biobank v Evropi, ki hrani 20 milijonov različnih vzorcev človeškega materiala, je v Gradcu v Avstriji. V Sloveniji imamo več manjših biobank, ki so del posameznih raziskovalnih ustanov. Predstavili vam bomo biobanko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, v kateri je več kot 7000 vzorcev bolnikov za več kot 20 različnih bolezni. Kaj vse lahko raziskovalci odkrivajo s pomočjo vzorcev v biobankah?
V Združenem kraljestvu od leta 2006 deluje ena izmed največjih populacijskih biobank, ki hrani biološke vzorce in podatke o življenjskem slogu in zdravstvenem stanju pol milijona prebivalcev. Biobanka Združenega kraljestva je ena izmed vodilnih svetovnih biomedicinskih zbirk podatkov.
V Sloveniji imamo več manjših biobank. Biobanka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je bila ustanovljena leta 2005. Vanjo so vključeni vzorci več kot 7000 bolnikov za več kot 20 različnih bolezni.
Vsi vzorci, shranjeni v Biobanki v Gradcu, so na voljo raziskovalcem, ki želijo bolje spoznati vzroke bolezni, da bi lahko razvili nove načine odkrivanja ali zdravljenja bolezni. A dostop do njih je strogo nadzorovan in ga mora odobriti etični odbor.
Biobanke so organizirane zbirke človeških bioloških vzorcev in njimi povezanih podatkov za uporabo v medicinskih raziskavah. Eno največjih biobank v Evropi, ki hrani 20 milijonov različnih vzorcev človeškega materiala, je v Gradcu v Avstriji.
Znamenita Knafelčeva markacija in eden od simbolov slovenskega planinstva je leta 1922 vpeljala enotno označevanje planinskih poti. Ta likovno izčiščeni in popolni znak daje obiskovalcem gora občutek varnosti, predvsem pa zagotovilo, da so na pravi in vzdrževani poti. Slikovito rudniško jezero v kraju Megyer-hegy na severovzhodu Madžarske slovi po svoji slikovitosti. S pečinami, ki ga obdajajo, ustvarjajo pogled na čudovit naravni rezervat. Beloglavi jastreb je na Hrvaškem zelo ogrožen. Zavetišče v vasi Beli na Cresu ga želi z usposobljenimi in izkušenimi prostovoljci rešiti. Poškodovane ptice pripeljejo v središče za okrevanje, ko so pripravljene, pa jih izpustijo v naravo. Tako vsako leto rešijo približno dvanajst ptic. Čezoceanske regate so velik izziv jadralnega športa. Tekmovanje Ocean race, ki ga organizirajo od leta 1973, velja za najtežjo in najzahtevnejšo preizkušnjo v tem športu. Danes se v tem nekoč povsem moškem okolju preizkuša tudi vedno več žensk.
Nejc Slovnik in Zoran Bosančić sta prijatelja iz srednješolskih let. Predstavljata eno izmed redkih izvajalsko-strateških marketinških agencij, kjer sta takoj po končanem študiju, ne da bi se prej izpopolnjevala kje drugje, začela svoj posel in ustanovila Point Out. Letos njuno podjetje, ki se ukvarja z digitalnim marketingom, praznuje deseto obletnico delovanja. Njuna inovacija ali bolje poslanstvo, kot pravita soustanovitelja, je ne le izvedba same storitve za naročnika, ampak njegova celostna obravnava, kar lahko ugodno vpliva na povečanje celotnega prihodka posameznega podjetja in tako pospešuje njegovo rast. Za svoje delo je mlada 14-članska ekipa zagnanih strokovnjakov prejela že vrsto nagrad in priznanj, saj je njihovo delo pripomoglo tudi k uspehu nekaterih gazel in slovenskih izvoznikov.
Point out je ena izmed redkih izvajalsko-strateških marketinških agencij, ki se ukvarja z digitalnim marketingom. Ob praznovanju desete obletnice delovanja je podjetje obiskala novinarska ekipa oddaje Podjetno naprej.
Estonsko zagonsko podjetje Unsinakable Robotics avtomatizira podmorske operacije in razvija podvodne robote ter orodja zanje. S tem skuša znižati potrebo po potapljanju ljudi, saj njihov robot opravlja številne naloge; od deminiranja, podvodnega kartiranja, opazovanja in snemanja pod vodo, do popravil ribiških mrež. Podjetje je alumen programa Prototron, ki ga izvaja največji znanstveni center na območju baltskih držav, estonski Tehnopol. Podjetje je obiskal novinar Dino Subašić.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Svet se letos spopada z najobsežnejšimi požari v naravi. V Kanadi so našteli več kot 6400 gozdnih požarov, ki so zajeli površino osmih Slovenij. Na stotine požarov je letos na desetkrat večji površini, kot je Ljubljana, prizadelo tudi Grčijo. Pri nas je bil eden najhujših požarov lani, ko je gorelo na našem Krasu. Kakšne so posledice požarov v naravi na rastje in tla? Kakšen je leto po požaru naš Kras? Rastline so različno odporne proti ognju in visokim temperaturam. Črni bor je naša proti ognju najodpornejša drevesna vrsta. Kako požar vpliva na druga drevesa? V nekaterih delih sveta pa so požari naraven, ponekod celo nujen pojav.
Za gašenje požarov se poleg vode uporabljajo tudi gasilne pene. Prve so vsebovale fluorove spojine. Take pene so hitro prekrile ogenj, ga ohladile in pogasile. Kmalu se je izkazalo, da so kemične spojine v peni izjemno obstojne v okolju in škodljive za ljudi. Po direktivi Evropske unije bo zaradi varovanja okolja kmalu obvezna ekološka pena brez fluorovih spojin. Gasilci z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana jih že uporabljajo.
Satelita Sentinel 2 sta del evropskega programa za opazovanje Zemlje Kopernik, ki med drugim spremlja tudi vegetacijo, poplavna območja in plazove. Kako pa vidi požare?
Največji gozdni požar v Sloveniji je bil lani poleti na goriškem Krasu. Zajel je več kot 37 kvadratnih kilometrov površin, od tega 29 kvadratnih kilometrov gozda. Kakšen je Kras danes?
Ekološka sadjarja Nataša in Janez Trstenjak iz Stročje vasi pri Ljutomeru že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov. V podjetju so danes trije zaposleni, še dva na kmetiji, občasno jim pomagajo sezonski delavci. Obdelujejo 15 hektarov ekoloških nasadov, največ imajo jablan. Na leto predelajo okrog 500 ton sadja, z jabolki in sokovi pa oskrbujejo več kot 120 hotelov, lokalov, šol in vrtcev po vsej Sloveniji. Izdelke ponujajo tudi v prodajalni na kmetiji, kjer so lani postavili še samopostrežne avtomate in postajališče za avtodome. Vremenskim ujmam kljubujejo z neprestanimi vlaganji; za naložbe so doslej namenili več kot 4 milijone evrov – zamenjali so vse stare neodporne sorte, uredili namakalni sistem ter zaščito proti toči in slani.
Les nouvelles fermes je projekt iz okolice Bordeauxa, ki podpira samooskrbno pridelavo hrane v urbanih okoljih. Gre za povezavo med proizvodnjo rib in zelenjave na podlagi krožnega gospodarstva, ki jo je raziskala Barbara Zrimšek.
Neveljaven email naslov