Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikarka Anamari Hrup poleg umetnosti ljubi tudi naravo, zato stremi k temu, da je naš planet treba rešiti pred uničenjem.
V Sloveniji je retromanijo elektro-gypsy swinga povzročil kitarski virtuoz Robert Pikl z zasedbo Manouche.
Z umetniškim izrazom plesalka, koreografinja in gledališka ustvarjalka Maša Kagao Knez vzpostavlja prav poseben odnos s tradicijo in kulturo.
Bogata zbirka nas popelje po več ko 2000 let dolgi poti zdravilstva.
Zgodbo o bogati tradiciji pašništva in sirarstva pripoveduje kobariški Sirarski muzej.
Tokrat v Slovenskem magazinu predstavljamo Zoro Stančič, eno najpomembnejših slovenskih grafičark, katere ustvarjanje sodobnih hibridnih podob prestopa meje grafičnega medija in se vpisujejo v širok bazen sodobne vizualne umetnosti. Nato smo vstopili v park Tivoli, ki je s svojo neokrnjeno naravo del 460 hektarjev velikega krajinskega parka. Glavna promenada, ki vodi iz mesta do Tivolskega gradu, je delo slovitega Jožeta Plečnika. Plečnik pa je pomembno zaznamoval tudi življenje in delo Mirana Kambiča, arhitekta, ki je svoje znanje – arhitekturo – združil s svojo ljubeznijo – fotografijo. Arhitekturni dosežki so velikokrat prav poseben izziv svetovno znani akrobatski skupini Dunking Devils, ki je v desetih letih izvedla več kot 2000 nastopov v 50 državah sveta. Začetek poletja pa naznanja zvonjenje kravjih zvoncev v osrčju Julijcev in dolini smaragdne Soče. Zgodbo o bogati tradiciji pašništva in sirarstva na teh planinah nam pripoveduje kobariški Sirarski muzej.
Več kot 2000 dih jemajočih nastopov v 10 letih v 50 državah sveta.
Arhitekt Miran Kambič je svoje znanje – arhitekturo – združil s svojo ljubeznijo – fotografijo.
Tivoli je s svojo neokrnjeno naravo del 460 hektarjev velikega krajinskega parka.
Sodobne hibridne podobe Zore Stančič prestopajo meje grafičnega medija in se vpisujejo v širok bazen sodobne vizualne umetnosti.
»Glasba je napad na čustva. Kako bi sicer pripravil množico, da z rokami v zraku kričijo refren komada priljubljenega benda?"
Sredi Ljubljane stoji Glanzeva stavba, kjer domuje slovenski parlament. Hram demokracije, kjer se je oblikovala slovenska zgodovina, danes velja za pomemben del slovenske kulturne dediščine. Iz Ljubljane pa prihaja tudi Zvonko Drobnič, ki se je pred pol stoletja učil steklopihaštva. Takrat si seveda ni niti predstavljal, da bo ta poklic nekoč izumrl. Danes je eden zadnjih, ki pihajo laboratorijsko steklo na odprtem ognju. Slovenski izraz kras je postal sinonim za pokrajine z značilnimi kraškimi pojavi po vsem svetu. Notranjski muzej v Postojni se v svoji 70 letni tradiciji ponaša s pomembno vlogo raziskovalca in čuvaja bogate slovenske kraške dediščine. Na Slovenskem pa je zelo bogata tudi čebelarska tradicija. Med znamenite posebnosti sodijo poslikane panjske končnice. Na Bovškem njihove replike izdeluje Tomislav Rene Čopi. Na koncu pa v oddaji predstavimo še kitarista in skladatelja Miha Guština Guštija: »Glasba je napad na čustva. Kako bi sicer pripravil množico, da z rokami v zraku kričijo refren komada priljubljenega benda? Nenazadnje so v vojnah uporabljali boben, da je dvigoval adrenalin.«
Med znamenite posebnosti čebelarske tradicije sodijo poslikane panjske končnice. Njihove replike izdeluje Tomislav Rene Čopi.
Notranjski muzej v Postojni se v svoji 70 letni tradiciji ponaša s pomembno vlogo raziskovalca in čuvaja bogate slovenske kraške dediščine.
Zvonko Drobnič se je pred pol stoletja učil steklopihaštva. Danes je eden zadnjih, ki pihajo laboratorijsko steklo na odprtem ognju.
Glanzeva stavba, kjer domuje slovenski parlament, danes velja za pomemben del slovenske kulturne dediščine.
Primož Krišelj svoje znanje predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.
Zadnji slovenski poznobaročni slikar Leopold Layer je živel na prelomu iz 18. v 19. stoletje, torej v času francoske revolucije in Napoleonovih osvajanj Evrope. Tudi danes najdemo njegova dela v galerijah, muzejih in cerkvah. Sredi Ljubljane ima svoj atelje oblikovalka keramike Bojana Ristevski Mlaker. V prepletu tradicije različnih kultur nastajajo sodobni unikatni izdelki s prav posebnim, prepoznanim pečatom umetnice. Kriški podi so visokogorska kraška planota na severozahodnem delu države, ki se poleti spremenijo v pravi visokogorski botanični vrt. Planinsko polje skozi letne čase spreminja svojo podobo. Nekoč dolina mlinov in žag ter strateških srednjeveških utrdb skriva tudi številne vhode v skrivnostne in mistične podzemne jame. Obiskali pa smo tudi kmetijo Primoža Krišlja, ki ne le, da dobro gospodari, temveč svoje znanje neprestano predaja naprej vsem, ki jih zanimata samooskrbno kmetovanje ter trajnostni način življenja.
Planinska jama velja za skrivnostno in mistično plat kraškega sveta.
Kraška planota Kriški podi se poleti spremeni v pravi visokogorski botanični vrt.
Neveljaven email naslov