Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nataša in Janez Trstenjak, ekološka sadjarja iz Stročje vasi pri Ljutomeru, že več kot četrt stoletja vodita eno večjih predelovalnic sadja v Sloveniji ter podjetje za prodajo in distribucijo sokov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Ko je ladja Mayflower s prvimi priseljenci iz Evrope leta 1620 plula do Amerike, je bilo na krovu več kot 100 ljudi. Dobrih 400 let pozneje se je po njeni poti odpravilo plovilo Mayflower 400. Na krovu ni bilo nikogar. Gre namreč za prvo avtonomno plovilo, ki je prečkalo Atlantski ocean. Kaj pomeni, da je plovilo avtonomno in do katere stopnje lahko pluje brez človeka? Človek je sicer kriv za približno 80 % nesreč na morju. Njihovo število bi lahko zmanjšale popolnoma avtonomne ali polavtonomne ladje. Ali bo v prihodnosti vodni promet avtonomen?
Prednost avtonomnih plovil je tudi v tem, da lahko vidi bolje in dlje kot človek. Če seveda uporablja poseben sistem, ki to omogoča. Enega takšnih sistemov razvijajo na Univerzi v Mariboru.
Slovenski raziskovalci z ljubljanske univerze razvijajo najsodobnejši senzorski sistem za vizualno zaznavo ovir na vodni gladini. Raziskovalci s Fakultete za elektrotehniko se ukvarjajo s senzoriko in strojnim učenjem na senzorjih, raziskovalci s Fakultete za računalništvo in informatiko pa razvijajo metode umetne inteligence in globokega učenja za interpretacijo slik in videa za zaznavanje ovir na vodni gladini.
Pomanjkanje delovne sile in dejstvo, da je za približno 80 % nesreč na morju kriv človek, je fundacijo Nippon spodbudilo k vzpostavitvi tehnološkega programa Meguri 2040, s katerim spodbuja japonski razvoj plovil brez posadke. Prve testne plovbe, na katerih preverjajo predvsem ključne trenutke plovbe, kot so izplutje, izogibanje trkom na morju, načrtovanje poti in pristanek, obetajo veliko.
Obdobje pandemije je marsikje povzročilo tudi zelo povečan obisk gora. Okolica jezera Walchensee in gore, ki ga obdajajo, so se skoraj v trenutku soočile s kaotičnimi razmerami. V nasprotju z večino vplivnežev, ki ljudi nagovarjajo k obisku narave, se je Magdalena Kalus odločila, da bo to moč raje usmerila k njeni zaščiti. Vstop v hišo metuljev Botaničnega vrta v Szegedu je kot vstop v pravi deževni gozd. In sprehod po njem je neke vrste tropska pustolovšina, na kateri obiskovalce obkroža več kot 300 različnih metuljev ali letečih rož, kot jim pravijo. Kočevje najpogosteje vzbudi misel na prostrane gozdove, celo pragozd in seveda medveda. A Kočevje ali Gottschee, kot so mesto poimenovali kočevski Nemci, je seveda veliko več od tega. Socialna zadruga La Collina išče delo posameznikom ranljivih skupin: invalidom, nekdanjim odvisnikom, priseljencem in še številnim drugim. V zadnjih letih se je z odprtjem dveh socialnih gostinskih lokalov razširila tudi gostinska ponudba V Trstu.
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Ko se združita terensko znanje in tehnološka podpora, zlahka pride do tržnega uspeha; to potrjuje tudi zgodba čebelarja Jožeta Smrkolja, ki je idejo čebelarske nadzorne naprave BeeConn predal v roke podjetja Strip’s, ki je v okviru start-up projekta izdelek pričelo uspešno serijski proizvajati. BeeConn danes že uporabljajo tudi čebelarji izven meja Slovenije.
Magistrico mednarodnega prava Urško Intihar je čebelarjenje pred devetimi leti tako prevzelo, da je pustila varno službo in 40-urni tedenski delavnik zamenjala za v sezoni tudi do 100-urni delavnik. Začela je z enim podarjenim panjem, danes čebelari z več kot 450 čebeljimi družinami; približno polovico jih ima za pridobivanje medu, druge pa za prodajo, tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in Italijo. Pravi, da so čebele njena strast, čebelarjenje pa konjiček, od katerega lahko živi. Ne le da je ena redkih žensk v tem še vedno pretežno moškem poklicu, že drugo leto je tudi na čelu Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Hitreje, više, močneje je mogoče doseči tudi z znanostjo. Med igro tenisa deset kamer ves čas zajema podatke o položaju igralca in žogice, njeni hitrosti in vrtenju. Analize teh podatkov so osnova za izboljšanje in prilagoditev načina igranja in tudi treninga. Zato so treningi danes vse bolj specifični in točno določeni za posamezen šport. Raziskovalci fakultete za elektrotehniko so razvili sistem za vadbo veslanja, ki med vadbo spremlja, kaj se z veslačem dogaja, in mu sproti daje navodila o tem, kako lahko izboljša svojo tehniko. Kaj pa med športno dejavnostjo počnejo naši možgani? Znanost pomaga športu, toda tudi športniki lahko pomagajo znanosti. Na največji regati na svetu so zbirali podatke za znanstvenike.
Znanost pomaga športu, športniki pa lahko pomagajo znanosti. Na jadralski regati okoli sveta Ocean race so športniki zbirali podatke za znanstvenike. Med drugim so merili onesnaženje oceanov z mikroplastiko in zbirali informacije o vplivu podnebnih sprememb na ocean. Na dveh jadrnicah pa so s posebnimi vzorčevalniki, ki jih je oblikoval slovenski mikrobiolog, zbirali kovine, raztopljene v vodi.
Trening, način igre, pa tudi oprema in druge okoliščine pri športu vplivajo na doseženi rezultat. Pri kolesarstvu na to poleg kolesa, kolesarjeve obleke, oblike čelade in podobnega vplivajo tudi spremljevalna vozila. Optimalno zložena kolesa na strehi moštvenega avtomobila lahko prihranijo 13 sekund v vožnji na čas.
Raziskovalci Fakultete za elektrotehniko so razvili sistem za vadbo veslanja, ki med vadbo spremlja, kaj se z veslačem dogaja, in mu sproti daje navodila o tem, kako lahko izboljša svojo tehniko veslanja. Tako ima pri treningu glavno besedo znanost.
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Lutkar, ki s potujočim gledališčem na svoj način raziskuje svet in življenje v njem.
Eden najpomembnejših muzejev slovenske bitnosti, ki ohranja materialno in duhovno dediščino, pričevanja o narodnih šegah in navadah, rokodelskih spretnostih in obrti, je Slovenski etnografski muzej. Svojo 100-letnico obeležuje z več zanimivimi razstavami in dogodki. Dediščino pa ohranja tudi Galerija Šivčeva hiša v Radovljici, kjer se na enem mestu združi arhitektura stare meščanske hiše z umetnostjo. Galerija se namreč poleg bogate stalne zbirke slovenskih ilustratork in ilustratorjev pohvali tudi s številnimi odmevnimi razstavami s področja likovne umetnosti. Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli, eden največjih evropskih naravoslovcev. Po študiju medicine je prišel v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Scopoli je postal prvi rudniški zdravnik. Svoje življenje je zapisal proučevanju bolezni rudarjev, ob tem pa se je posvečal raziskovanju okoliškega rastlinskega in živalskega sveta. Scopoli, ki velja za slovenskega Linnéja, je na podlagi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika. Ta izjemno ogrožena vrsta hrošča je ponekod v Evropi že izumrla. Ljubljana pa se lahko pohvali z eno izmed največjih populacij puščavnika v Sloveniji. Svet in življenje okoli nas pa s potujočim gledališčem papirteatrom že štiri desetletja na svoj način raziskuje lutkar Brane Solce. Izdelovalec lutk, scenograf, dramaturg, režiser, glasbenik in animator je preteklo desetletje s svojimi velikimi lutkami sodeloval na političnih protestih in se tako angažiral tudi kot družbeni aktivist.
G. A. Scopoli je na osnovi primerkov iz Slovenije prvič opisal tudi tudi hrošča puščavnika.
Pred 300 leti se je na Južnem Tirolskem rodil Giovanni Antonio Scopoli – eden največjih evropskih naravoslovcev, ki je v Idriji postal prvi rudniški zdravnik.
Neveljaven email naslov